1. Izdelava izvirne slikanice za predšolske otroke : magistrsko deloLaura Pukel, 2024, magistrsko delo Opis: Izdelava izvirne slikanice za predšolske otroke je naslov magistrskega dela, ki vsebuje teoretična izhodišča na podlagi raziskovanja različnih strokovnjakov iz literarnega področja in likovne umetnosti. Izmed književne literature za otroke so podrobneje opredeljeni definicija slikanice in elementi, ki jih vsebuje. Prav tako je opisana slikanica s poudarkom na kakovostni ilustraciji.
V praktičnem delu, ki je narejen na podlagi sinteze teoretičnih spoznanj, je prikazan postopek izdelave izvirne slikanice za predšolske otroke. Besedilo z naslovom Rojstnodnevna želja je napisala Rebeka Govedič, ilustrirala Laura Pukel. Govedič je diplomirala na smeri predšolska vzgoja PEF UM z diplomskim delom Razvijanje bralne pismenosti predšolskih otrok na podlagi izvirne slikanice. Pri vizualni podobi slikanice, ki je avtorsko delo, je bilo treba upoštevati elemente parabesedila (naslovnica, notranja naslovnica, vezni listi) in knjižnega vložka. Vsebinski del ilustracij predstavlja potek dogodkov, ki so opisani v zgodbi, prav tako so ilustracije analizirane na podlagi vsebinske upodobitve ob upoštevanih likovno-teoretičnih zakonitosti ter razumevanju interakcije med besedilom in ilustracijami. Ključne besede: slikanica, besedilo, multimodalnost, kakovostna ilustracija, slikanica za predšolske otroke Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (3,80 MB) |
2. Krivulja razpoloženja za globlje razumevanje literarnega besedila in spodbujanje empatične zmožnosti : magistrsko deloNina Lavrenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv krivulje razpoloženja kot metode grafičnega ponazarjanja besedila na razumevanje in empatijo bralcev. Želeli smo ugotoviti razlike med tradicionalno interpretacijo literarnega dela in krivuljo razpoloženja, s katero lahko prikažemo čustveno stanje literarnih likov. Zanimale so nas morebitne razlike med sodelujočima skupinama glede na njihovo dojemanje vsebine, čustveni odziv in oceno empatije. V pedagoški intervenciji je sodelovalo 39 četrtošolcev. V kontrolno skupino je bilo vključenih 21 učencev, v eksperimentalno pa 18. Podatke smo pridobili s pomočjo treh merilnih pripomočkov. Za preverjanje razlik v razumevanju mladinskega literarnega besedila smo uporabili vprašalnik odprtega tipa, ki je vseboval 6 odprtih vprašanj, vezanih na vsebino. Za ugotavljanje razlik v empatiji bralcev smo analizirali pisma učencev obeh skupin. Primerjava pisem je bila narejena s pomočjo treh lestvic, ki smo jih za potrebe magistrskega dela priredili po Indeksu medosebne reaktivnosti. Uporabili smo tri lestvice, in sicer lestvico sprejemanja perspektive, lestvico fantazije in empatičnosti. Za ugotavljanje razlik na ravni empatije do literarnih oseb pa smo uporabili ocenjevalno lestvico, ki je vsebovala 12 zaprtih vprašanj. Ugotovili smo, da krivulja razpoloženja lahko prispeva k boljšemu razumevanju čustvenih stanj likov in razvoju empatije pri otrocih. Ključne besede: Krivulja razpoloženja, metode grafičnega ponazarjanja besedila, empatična zmožnost, literarno besedilo, slovenščina. Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 136; Prenosov: 48
Celotno besedilo (3,49 MB) |
3. O besedilu z vidika informativnostiMira Krajnc Ivič, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Vidike opazovanja besedila predstavljajo merila besedilnosti. V prispevku je pozornost namenjena informativnosti kot merilu, ki je povezano z vsebino oz. informacijsko vredno-stjo besedila. Ta je odvisna od deleža novih informacij v primerjavi z znanimi/danimi. To subjektivno razmerje določa informacijsko vrednost besedila, ki je odvisna od tvorčevih predvidevanj o količini in vrsti predvidljive danosti, zavestne danosti oz. skupnega védenja z naslovnikom. Tvorec informacijo v besedilo predstavi kot svežo, novo prirazumljeno, širše kontekstno priklicano, širše sobesedilno priklicano ali sobesedilno priklicano. Tovr-stna hierarhija danosti je skupaj s členitvijo po aktualnosti pomemben kontekstualizacijski namig naslovniku o vrednosti informacije v besedilu in o besedilni temi. Ključne besede: besedilo, diskurz, merila besedilnosti, informativnost, hierarhija danosti Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 7
Celotno besedilo (975,68 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Prevajanje naslovov družbenoaktualnih člankov iz angleških in nemških poljudnoznanstvenih revij : magistrsko deloLucija Jurić, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo prevajanje naslovov družbenoaktualnih angleških in nemških člankov iz poljudnoznanstvenih revij raziskali s primerjalno analizo, v kateri smo primerjali izhodiščne naslove z njihovimi slovenskimi ustreznicami na področjih pandemije koronavirusa, postkorona družbe, vojnega stanja v Ukrajini, podnebnih sprememb, tehnoloških napredkov, prihodnosti človeštva, razlik med spoli, medijev, politike, ekonomije, religije in prehranske industrije. Analizirali smo revije iz obdobja marec 2020–december 2022: slovenski reviji Global in Mladina, nemški Der Spiegel in Die Zeit, britanske The Guardian, New Scientist in Mosaic Science ter ameriške The New York Times Magazine, New York Magazine, Newsweek, Foreign Policy, MIT Technology Review, Harper's Magazine, Atlantic Monthly, Los Angeles Times, Bloomberg Businessweek, Inc. Magazine in Fast Company. Z analizo smo želeli ugotoviti, katere prevajalske strategije se običajno pojavljajo pri prevajanju poljudnoznanstvenih besedil in kakšen pomen ima kontekst članka pri ustreznosti izbire strategij. V teoretičnem delu smo se osredinili na značilnosti poljudnoznanstvenega jezika in sloga, katerih osnovni namen je podati informacije širšemu krogu ljudi, ki niso strokovnjaki na določenem področju. Znotraj funkcionalističnega pristopa smo pojasnili namen, ki ga nosi besedilo, ter prikazali pomen vpliva kulture in konteksta na proces prevajanja. Na podlagi poznavanja stroke, konteksta in kulture lahko prevajalec zagotovi kakovosten in ustrezen prevod. Ugotovili smo, da ima kontekst izreden vpliv na ustreznost izbire prevajalskih strategij – analiza 38 naslovov je pokazala, da so prevodi v večini primerov, pri katerih se konteksta ne upošteva, neustrezni predvsem zaradi količine izpuščenih informacij, s čimer naslov ciljnemu bralcu ne razkrije dovolj informacij za razumevanje vsebine članka. Ključne besede: poljudnoznanstveno besedilo, funkcionalistični pristop, prevajalska strategija, kultura, kontekst Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 274; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,27 MB) |
6. Uporaba kompleksne bralne učne strategije vžn pri obravnavi neumetnostnega besedila v 3. razredu : magistrsko deloEva Pastirk, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo omenili govor in njegov razvoj, bolj podrobno smo raziskali branje, njegov razvoj skozi različne stopnje, dejavnike vpliva in načine, kako ga lahko izboljšamo. Pojma učenje in branje se med seboj tesno povezujeta, saj nam branje omogoča, da pridemo do novega znanja. Pomembno je vedeti, da želenega cilja ne dosežemo samo z branjem, ampak moramo besedilo razumeti in ga povezati z našim predznanjem. V ta namen uporabimo bralne učne strategije, ki so nam pri obravnavi besedil v pomoč in nas vodijo skozi celoten proces, vse od aktivacije predznanja do preverjanja, ali smo besedilo razumeli in kaj smo se novega naučili. Ena izmed strategij, ki jo lahko uporabimo že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, je bralna učna strategija VŽN.
V empiričnem delu smo preverili učinkovitost bralne učne strategije VŽN pri branju neumetnostnega besedila v 3. razredu. Rezultate smo pridobili s pomočjo deskriptivne in kavzalne neeksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja z enkratnim preverjanjem. Zanimala nas je učinkovitost in vpliv strategije VŽN na obravnavanje neumetnostnega besedila pri pouku slovenskega jezika in zmožnost učencev pri podčrtovanju bistvenih podatkov. Ključne besede: branje, neumetnostno besedilo, bralne strategije, strategija VŽN, bistveni podatki Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,47 MB) |
7. Besediloslovna interpretacija odlomkov izbranih priročnikov za samopomočJasmina Denša, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo, ki ga sestavljata teoretični del in interpretacija, se osredotoča na besedilno interpretacijo izbranih priročnikov za samopomoč. V zadnjih nekaj letih se je pojavil trend priročnikov za samopomoč, ki se dotikajo različnih področij našega življenja, skupno pa jim je podajanje usmeritev za boljše in kvalitetnejše življenje. V teoretičnem delu opredeljujemo pojme sporazumevanje, besedilo, besedilne vrste nasploh in priročnik za samopomoč. Pri interpretaciji pa se osredotočamo na odlomke iz štirih izbranih del, in sicer Skrivnost, Moč, Pot do sreče in Menih, ki je prodal svojega ferrarija, kjer poskušamo najti značilnosti priročnikov za samopomoč. Skozi interpretacijo na konkretnih primerih dokazujemo, da gre za besedila, ki se osredotočajo na naslovnikova pozitivna čustva in v ospredje postavljajo vrednote, h katerim naj naslovnik stremi. Ugotavljamo, da kljub razlikam med izbranimi deli, imajo vsi skupno lastnost, in sicer »biti srečen«, kar predstavlja smisel življenja. Prevladujoči slogovni postopek je utemeljevanje oziroma argumentacija. Slog pisanja je v izbranih priročnikih enostaven in preprost, z namenom, da je razumljiv širšemu krogu ljudi. Vendar pa tvorci besedil z različnimi prepričevalnimi sredstvi na impliciten način vplivajo na naslovnika in na njegova čustva ter ga na ta način prepričujejo, da sledi njihovim navodilom in upošteva njihove nasvete ter usmeritve. Ključne besede: besedilo, argumentacija, priročnik, samopomoč Objavljeno v DKUM: 14.10.2021; Ogledov: 867; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,98 MB) |
8. Slovenščina na dlani 4Natalija Ulčnik, 2021, znanstvena monografija Opis: Monografija v prvem delu prinaša znanstvene, v drugem delu pa strokovne prispevke o razvoju in rabi jezikovnih virov in učnih e-okolij za jezikovni pouk slovenščine. V izhodišče postavlja digitalizacijo v jezikoslovju in nove možnosti poučevanja slovenščine ter nakazuje smernice razvoja učnih gradiv. Izpostavljeni so najnovejši jezikovni viri, ki lajšajo učenje ter poučevanje slovenščine, npr. Vejice 1.0, Jezikovni sledilnik 1.0, Sloleks 2.0, SPiPP, nekateri med njimi pa učinkovito izkoriščajo tudi igrifikacijske elemente, npr. Igra besed. V središču zanimanja je inovativno učno e-okolje Slovenščina na dlani, njegova priprava in specifike vsebinskih sklopov. Analiziran je tudi vpliv informativne literature v učnih e-virih na razvoj bralne pismenosti. Monografija se zaokrožuje z razmislekom o pomenu večjezičnosti in osebne raznojezičnosti v digitalni dobi ter s prikazom inovativnih didaktičnih pristopov, ki jih je v epidemioloških razmerah spodbudila povečana raba sodobnih tehnologij. Ključne besede: jezik, jezikovni viri, učno e-okolje, e-orodje, slovenščina, učenje, poučevanje, pravopis, slovnica, frazeologija besedilo Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 1112; Prenosov: 186
Celotno besedilo (8,16 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Ugotavljanje tekočnosti branja učencev pri glasnem branju neumetnostnega besedilaSaša Klar Zadravec, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti tekočnost branja učencev tretjega razreda pri glasnem branju neumetnostnega besedila in spodbude učiteljev 1. in 3. VIO pri glasnem branju učencev glede natančnosti, ritma, izraznosti in hitrosti.
V teoretičnem delu so predstavljene tri komunikacijske dejavnosti, ki pomembno vplivajo na razvoj bralnih spretnosti in s tem tudi na tekočnost branja: poslušanje, govorjenje in branje. Opisan je otrokov govorni razvoj in dejavniki, ki vplivajo nanj, kot so genetski dejavnik, spol, družina, izobrazba staršev in vrtec. Predstavljeni so tudi dejavniki, ki pomembno vplivajo na proces začetnega opismenjevanja in s tem na bralno sposobnost. Na področju tekočnosti branja so predstavljeni kriterij in strategije za razvijanje tekočnosti branja po Sonji Pečjak (2012). Opisani so dejavniki, ki vplivajo na otrokovo besedišče, kot sta družina in izobrazba staršev, saj je bilo veliko otrok iz raziskave priseljencev. Omenjena je tudi problematika vključevanja učencev tujcev oziroma priseljencev v šolski proces.
V empiričnem delu je predstavljen preizkus glasnega branja učencev 3. razreda pri branju neumetnostnega besedila, pri čemer so bili predmet opazovanja čas branja, ritem, izraznost in število napak. Po glasnem branju so učenci odgovarjali na vprašanja nižje in višje ravni, ki so zahtevala prepoznavanje podatkov iz besedila in sklepanje na podlagi predznanja. Za namen analize in interpretacije rezultatov sta bili oblikovani dve skupini: S1, v kateri je bilo več učencev tujcev in S2, v kateri je bilo manj učencev tujcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so med učenci omenjenih dveh skupin razlike v času glasnega branja, v ritmu in izraznosti branja, v storjenem številu napak pri glasnem branju in razumevanju vprašanj nižje in višje strani.
Na koncu sledita še analiza in interpretacija ankete, ki je bila izvedena med učitelji prvega in tretjega VIO o uporabi strategij in kriterijev tekočnosti branja pri pouku ter o upoštevanju didaktičnih priporočil za področje branja v skladu z Učnim načrtom za slovenščino. Anketi sta bili izvedeni z namenom ugotoviti, ali učitelji obeh vzgojno-izobraževalnih obdobij v enaki meri vključujejo strategije in dejavnosti za razvoj tekočnosti branja pri pouku in njihovo mnenje tudi mnenje o tem, ali menijo, da se je bralna pismenost v primerjavi s preteklimi leti poslabšala ali izboljšala. Ključne besede: poslušanje, govorjenje, branje, tekočnost branja, glasno branje, neumetnostno besedilo, učenci tujci Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 1115; Prenosov: 159
Celotno besedilo (4,25 MB) |
10. Slovenščina na dlani 32021, strokovna monografija Opis: Monografija predstavlja sprotne rezultate projekta Slovenščina na dlani (2017–2021), v okviru katerega pripravljamo inovativno prosto dostopno učno e-okolje za jezikovni pouk slovenščine. E-okolje je zasnovano kot obsežna zbirka vaj in nalog iz štirih vsebinskih sklopov (pravopis, slovnica, frazemi in pregovori ter besedila), ki temeljijo na zajemanju primerov iz aktualnih in avtentičnih besedil. Dodane so tudi nazorne razlage, ki jih lahko učeči se uporabljajo kot pomoč pri reševanju nalog ali v obliki samostojnega jezikovnega priročnika. Prispevki, vključeni v monografijo, podrobneje predstavljajo ozadje priprave vaj in nalog, podajajo koncept priprave razlag, se dotikajo pomena frazeološke kompetence in predstavljajo zanimive rezultate anketiranja o pomenu frazemov, prikažejo pa tudi načrtovano notranjo evalvacijo e-okolja ter ovrednotijo e-okolje v kontekstu prožnih oblik učenja in poučevanja. S tem je strokovni javnosti omogočen vpogled v razvoj in izvajanje posameznih faz priprave učnega e-okolja, ki se bo od leta 2021 lahko uporabljalo za obogatitev pouka slovenščine. Ključne besede: učenje, poučevanje, e-okolje, slovenščina, pravopis, slovnica, frazeologija, besedilo, prožne oblike učenja in poučevanja Objavljeno v DKUM: 12.03.2021; Ogledov: 902; Prenosov: 41
Povezava na datoteko |