| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
BESEDILNOST BLOGOV
Ajda Klanšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Računalniško posredovano sporazumevanje je posebna oblika sporazumevanja, v katero je vsak dan vpletenih več uporabnikov. Gre za sporazumevanje prek računalnikov, ki so vključeni v omrežje, imenovano svetovni splet. Pisanje blogov oziroma spletnih dnevnikov je sporazumevanje te vrste, ki je tudi v Sloveniji nadvse priljubljeno in aktualno. Besedila blogov so zanimiva in hkrati težka za raziskovanje, vendar še niso bila natančneje analizirana. Gradivo proučevanja so besedila, ki so se na seznamu slovenskih blogov znašla v kategoriji najbolj priljubljenih. Pri raziskovalnem delu sem se osredinila na besedilnost, uporabljene so bile deskriptivna, analitična, sintetična, komparativna in statistična metoda. Večina blogov je osebnih, saj gre za avtoreferenčna besedila, v katerih avtorji izražajo osebna stališča o določeni temi oziroma pripovedujejo o vsakdanjih dogodkih iz svojega življenja. Blogi se s svojo narativno obliko približujejo pripovedi. Identiteta avtorjev je večinoma skrita za vzdevkom. Besedila blogov so kratka, v njih prevladuje predstavitvena funkcija, ki se prepleta z izrazno, vplivanjsko in govornostikovno. Ugotovila sem, da so blogi večinoma neuradna, neumetnostna in praktičnosporazumevalna besedila. V njih se prepletajo prvine, ki so značilne tako za govorni kot pisni jezik. Značilno je neknjižno izražanje s prvinami pogovornega jezika in slenga ter vdiranje tujega, predvsem angleškega, jezika v slovenski jezik. Ena izmed lastnosti računalniško posredovanega sporazumevanja je tudi gospodarnost jezika, zato avtorji uporabljajo številna nebesedna sredstva, tj. fotografije, nestandardno črkovanje in rabo ločil ter t. i. emotikone, ki se uporabljajo za izražanje čustvenih stanj. Tako kot pri vseh drugih besedilih se tudi pri besedilih blogov slogovni postopki razvijanja teme prepletajo. Avtorji največkrat uporabljajo razlago, pripovedovanje in obveščanje. Večina avtorjev svoja besedila členi na odstavke; vsebina večine besedil ni členjena na uvod, jedro in zaključek. Namen avtorjev besedil je prvotno pozivni, saj že s samo objavo, ki je dostopna vsem in hkrati nudi možnost dodajanja komentarjev, pozivajo naslovnike k sodelovanju; iz istega razloga lahko besedila blogov označimo za povezovalna. Avtorji blogov imajo tudi vrednotenjske namene; izvršilni in zavezovalni nameni se v besedilnih blogov ne pojavljajo. Dotaknila sem se tudi slovnice in slovarja ter ugotovila, da je v besedilih blogov več večstavčnih povedi kot enostavčnih. Med večstavčnimi povedmi prevladujejo podredja. Najpomembnejša lastnost blogov je avtoreferenčnost.
Ključne besede: računalniško posredovano sporazumevanje, blog, besedilo, besedilnost, nebesedna sredstva
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 2046; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

2.
BESEDILNOST IZBRANIH ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NEKATERIH RAZISKOVALNIH PODROČIJ
Mija Kovač, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Besedilnost izbranih znanstvenih prispevkov nekaterih raziskovalnih področij se, kot je razvidno iz naslova, osredotoča na besedilnost izvirnih znanstvenih člankov. Besedilnost se v osnovi nanaša predvsem na površinsko in pomensko organiziranost besedila, pa tudi na njegovo funkcijo. K površinski organiziranosti gotovo sodi zunanja oblikovanost besedila z izbiro jezikovnega koda. Izbira jezikovnega koda je v slovenskem akademskem prostoru pereče vprašanje, saj znanost vse bolj teži k enojezičnosti, uresničeni z angleškim jezikom. Znanstveniki so prisiljeni preklapljati med različnimi kodi oziroma jezikovnimi skupnostmi, pri čemer pogosto prihaja do kršitev retoričnih konvencij posamezne jezikovne skupnosti. Poleg zunanje oblikovanosti besedila z izbiro jezikovnega koda pa k površinski organiziranosti besedila sodi tudi izbira jezikovnih sredstev, ki na različne načine povezujejo besedilne enote v zaokroženo celoto. Eden izmed teh načinov je tudi koneksivnost, izražena s konektorji, pri pojmovanju in poimenovanju katerih si slovenski jezikoslovci niso enotni: slovnična vezalka (Dular), povezalo (Toporišič), vezalnik (Korošec), konektor (Gorjanc, Balažic Bulc, Žele), povezovalec (Schlamberger Brezar), diskurzni označevalec (Verdonik) in metabesedilni element (Pisanski Peterlin). Namen magistrskega dela je raziskati vpliv raziskovalnega področja oziroma vede na besedilnost izvirnega znanstvenega članka, znotraj tega pa preveriti, katero raziskovalno področje je bolj podvrženo trendu povečevanja tujejezičnih objav domačih raziskovalcev, proučiti, kateri konektorji in funkcije konektorjev prevladujejo v izvirnih znanstvenih člankih posameznih raziskovalnih področij, in nazadnje določiti, ali zunanja oblikovanost besedil in raba konektorjev kažeta na spreminjanje retoričnih konvencij tvorjenja znanstvenega prispevka.
Ključne besede: besediloslovje, pragmatično jezikoslovje, funkcijska zvrstnost, besedilnost, oblikovanost besedila, jezikovni kod, konektorji
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1039; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

3.
Kohezivno-konektorska sredstva v besedilih, nastalih v predvolilnih obdobjih
Mira Krajnc Ivič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Semiotika razume besedilo kot sestavljeni znak, raziskovan s semantičnega, skladenjskega in pragmatičnega vidika. Slednji vključuje jezikovnega uporabnika, saj le njemu označevalec evocira označenca in obratno. To je smiselno upoštevati tudi pri analizi kohezivno-konektorskih jezikovnih sredstvih kot jezikovnih znakih, ki tvorijo besedilo in kažejo vibriranje jezika s prostorom, časom in človekom.
Ključne besede: slovenščina, besedilo, diskurz, besedilnost, koneksija, kohezivnost
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 274; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (483,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Kaj se dogaja z besedilnostjo esejev slovenskih maturantov?
Dubravka Berc Prah, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Kaj se dogaja z besedilnostjo esejev slovenskih maturantov? se osredotoča na opazovanje besedilnosti v izbranem raziskovalnem vzorcu maturitetnih esejev. Besedilnost je opredeljujoča lastnost besedila in se nanaša predvsem na koherentnost, tj. tematsko, globinsko, logičnopomensko povezanost delov v celoto, in kohezivnost, tj. slovnično, površinsko, skladenjskopomensko povezanost delov v celoto. Obe značilnosti besedilnosti se prepletata in druga na drugo bistveno vplivata. Brez razvite zmožnosti tvorjenja in sprejemanja besedila ne moremo govoriti o razviti sporazumevalni zmožnosti, brez te pa posameznik ne more živeti avtonomnega in suverenega polnovrednega življenja, saj je sporazumevanje ena od človekovih temeljnih družbenih dejavnosti. Zato je pouk besedilnosti pomembno prisoten v sodobnem pouku slovenščine kot prvega oz. maternega jezika, preverjanje razvitosti te zmožnosti pa na maturitetnem izpitu iz slovenščine. To magistrsko delo je nastalo z namenom raziskati, ali se raven besedilnosti maturitetnih esejev skozi leta spreminja, kako dijaki dosegajo, da njihovo besedilo učinkuje koherentno in kohezivno oz. s katerimi jezikovnimi sredstvi to dosežejo najpogosteje ter kako na besedilnost maturitetnih esejev vplivajo esejska navodila.
Ključne besede: besedilo in besedilnost, učni načrt, matura, šolski esej, pouk slovenščine
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 394; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

5.
Besedilotvorna sredstva v izbranih turističnooglaševalskih zgibankah
Silvija Repas, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Besedilotvorna sredstva v izbranih turističnooglaševalskih zgibankah je razdeljena na dva dela: na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu predstavimo temeljne definicije in opredelitve besedila, preko besedilnosti preidemo na teorijo koherentnosti in kohezivnosti ter si podrobneje ogledamo sredstva kohezije oziroma t. i. besedilotvorna sredstva. Ker smo delali s turističnooglaševalskimi besedili, ne moremo mimo večkodnosti, ki je pri takšnih besedilih zelo pomembna. V teoretičnem delu se dotaknemo tudi značilnosti jezika v turističnih besedilih ter tako pridemo tudi do sloganov. V empiričnem delu naloge analiziramo izbrani vzorec, in sicer je bilo to dvaindvajset turističnooglaševalskih zgibank. Z analizo skušamo dokazati, da je raba besedilotvornih sredstev v turističnooglaševalskih besedilih v veliki meri inovativna in da imajo slikovni in vizualni elementi veliko vlogo. V analizi poskušamo določiti, katera sredstva vezanja besedilnih enot prevladujejo v izbranem vzorcu zgibank. Na konkretnih primerih smo pregledali in analizirali rabo sredstev vezanja besedilnih enot. Ugotovili smo, da so v turističnooglaševalskih besedilih sredstva vezanja besedilnih enot res inovativna in da je večkodnost izrednega pomena pri sestavi dobrega primera turističnooglaševalske zgibanke.
Ključne besede: besedilnost, kohezivnost, turističnooglaševalska besedila, besedilotvorna sredstva, večkodnost
Objavljeno: 26.08.2019; Ogledov: 154; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (35,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici