Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Schengen ali območje brez notranjih meja in s skupno zunanjo mejo, je eden izmed največjih dosežkov Evropske unije, saj omogoča prosto gibanje oseb znotraj tega območja brez, da bi jih na mejah čakale kontrole. Usklajene kontrole se pa izvajajo na zunanji schengenski meji in s tem zagotavlja varnost in preprečuje kriminal. Ker so v letih 2015 in 2016 v Evropo po nezakonitih poteh skušali priti številni migranti je prišlo do migrantske krize, kjer je za azil v EU zaprosilo več kot dva milijona ljudi. To je za Evropsko unijo predstavljalo velik izziv, ki ga še danes ni uspešno rešila. Z migrantsko krizo so se pokazale pomanjkljivosti evropskega azilnega sistema, zaradi česar so nekatere države članice schengenskega območja pričele ponovno uvajati nadzore na svojih notranjih mejah z namenom zaustavitve prihoda prosilcev za azil in drugih migrantov na njihovo ozemlje. Zaradi tega je morala Evropska Komisija začeti oblikovati številne nove ukrepe za učinkovitejšo azilno politiko in s tem spremembo evropskega azilnega sistema, katerega cilj je, da se breme v zvezi z migrantsko krizo porazdeli med vse države članice. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali smejo države članice ponovno uvesti kontrole na svojih notranjih mejah, ter pod katerimi pogoji in za kakšno časovno obdobje in kakšen vpliv je imela migrantska kriza na EU in scgengensko območje in s tem na ponovno uvedbo mejnih kontrol, ter ugotoviti, ali obstajajo še kakšni drugi, za prosto gibanje manj ovirajoči ukrepi, ki jih sme uporabiti država za preprečevanje nelegalnih migracij. V tem delu ugotavljam, da lahko države članice schengenskega območja izjemoma in v skrajnih primerih ponovno uvedejo nadzore na svojih notranjih mejah, na podlagi 25. člena Zakonika o schengenskih mejah, pri čemer mora biti uporaba tega ukrepa nujna, obseg in trajanje ukrepa pa mora biti natančno določen. Poleg tega Zakonik Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) še določa uvedbo nadzora na notranjih mejah v v okviru predvidljivih dogodkov (kot so na primer športne prireditve), v primerih, ko je potrebno takojšnje ukrepanje za odzivanje na grožnjo in v primeru izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo splošno delovanje schengenskega sistema zaradi trajnih in resnih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom na zunanjih mejah in če te okoliščine pomenijo resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti države. Vendar pa ugotavljam, da nadzori na notranjih mejah na dolgi rok ne predstavljajo rešitve problema v zvezi z migrantsko krizo in množičnim prihodom migrantov na ozemlje Evrope, ampak zgolj ogromne, gospodarske, politične in socialne stroške za EU in za posamezne države članice, zato bi bila potrebna krepitev zunanje schengenske meje, pri čemer bi morale države članice na zunanjih mejah zavrniti vstop v EU državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo vstopih pogojev, ter državljanom tretjih držav, ki niso zaprosili za azil v državi članici, na katere ozemlje so prvo vstopili, kljub temu, da so imeli to priložnost.
Ključne besede: Schengen, mejne kontrole, migranti, begunska kriza, zunanja in notranja schengenska meja
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 1302; Prenosov: 157
Celotno besedilo (462,91 KB)

Opis: Sirska državljanska vojna predstavlja glavni vzrok za eno izmed večjih humanitarnih katastrof, ki se je v neki meri dogajala tudi v Sloveniji. Posledice vojne, ki se dogaja daleč stran od naših oči, smo lahko v živo videli na naših tleh. Sirska vojna in sirski begunci so močno pritegnili tako pozornost slovenskih medijev, kot tudi slovenske javnosti. V Magistrski nalogi smo se osredotočili na sirsko begunsko krizo na slovenskih tleh in poskušali ugotoviti, kako so o njej poročali slovenski mediji. Skozi magistrsko nalogo smo predstavilili sirsko begunsko krizo, v teoretičnem delu pa smo predstavili množične medije in njihov način delovanja. V empiričnem delu magistrske naloge smo analizirali medijske vsebine treh večjih slovenskih medijev, nato pa opravili tudi anketo, s katero smo poskušali ugotoviti mnenje slovenske javnosti o tematiki sirskih beguncev.
Ključne besede: sirski begunci, begunska kriza, množični mediji, kritična diskurzivna analiza, analiza medijskega poročanja
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 2569; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Stališča lokalnega prebivalstva do pribežnikov iz bližnjega vzhoda izpostavljamo problem begunske krize, priseljevanja beguncev in migrantov v našo državo, v povezavi s tem raziskujemo stališča državljanov. V teoretičnem delu obravnavamo tematike s področja begunstva oziroma migracij. Pojasnjena je razlika med izrazoma begunec in migrant, predstavljene so kulturne in jezikovne značilnosti Sirije ter vzroki preseljevanja ljudi s tega območja. Posebna pozornost je namenjena mednarodni zaščiti, njeni opredelitvi in postopku njene pridobitve ter ostali zakonski ureditvi naše države v povezavi z begunsko problematiko. Opredelimo pravice in dolžnosti beguncev v naši državi s poudarkom na integraciji priseljencev ter dejavnost, ki v sklopu nje potekajo. Predstavimo opredelitev in značilnosti stališč, njihovo oblikovanje in spreminjanje. V empiričnem delu s pomočjo anketnega vprašalnika preverjamo stališče do aktualnih tem, ki se tičejo begunske krize in so v neposredni povezavi z našo državo. S postavljenimi hipotezami preverjamo mnenje o priseljevanju, njenih posledicah za našo državo, o možnosti popolne integracije beguncev ter statistično preverjamo pomembnost razlik odgovorov med spoloma. Na koncu rezultate kvalitativno obdelamo in analiziramo na beseden način ter potrdimo oziroma zavržemo zastavljene hipoteze. V zaključnih sklepih izpostavimo ključna spoznanja diplomskega dela.
Ključne besede: begunci, migranti, begunska kriza, Bližnji vzhod, integracija, prebivalci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 1885; Prenosov: 193
Celotno besedilo (610,63 KB)

Opis: Vsak izmed nas si želi živeti v miru, brez strahu za svoje življenje. Mnogim ljudem po svetu je ta pravica odvzeta iz različnih razlogov. Da bi zaščitili sebe in svoje najbližje, se na najrazličnejše načine podajo na pot, ki pa je nemalokrat zelo tvegana, lahko tudi usodna. Takim ljudem je potrebno nuditi mednarodno zaščito in Evropska unija si že vrsto let prizadeva oblikovati območje svobode, varnosti in pravic za vse, ki jih okoliščine prisilijo k iskanju take pomoči. Evropo je lansko leto doseglo več migracijskih valov in ravno zaradi te situacije sem se odločila več poizvedeti o azilu in azilni politiki Evropske Unije. Raziskala sem zgodovinsko ozadje, zakonodajo iz tega področja, pogoje, ki jih morajo prosilci za azil izpolnjevati za pridobitev azila, potek samega azilnega postopka, pravice beguncev in oseb s subsidiarno zaščito s poudarkom na pravici, ki izhaja iz načela nevračanja, ukrepe, ki jih je Evropska unija sprejela oz. jih namerava sprejeti za bolj učinkovito spopadanje z masovnim prihodom migrantov. Evropska begunska kriza, ki je svoj vrhunec dosegla poleti 2015 je dokaz, da je na področje azilne politike Evropske unije potrebno vnesti še veliko sprememb, tako z vidika zakonodaje, kot tudi izvrševanja le-te.
Ključne besede: azil, begunec, prosilec za azil, azilni postopek, migracije, načelo non-refoulement, begunska kriza
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2777; Prenosov: 443
Celotno besedilo (833,84 KB)

Opis: Učna obravnava aktualnih dogodkov prostorskih razsežnosti pri pouku regionalne geografije Evrope je skladna z izobraževalnim poslanstvom geografije v slovenski gimnaziji. Aktualnost in življenjskost sprožata kakovostno učno motivacijo, informiranost pa, kot imperativ vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, vodi v aktivno in odgovorno državljanstvo mladih. T. i. »begunska kriza« je primer geografsko relevantnega aktualnega dogajanja v Evropi, ki je zaradi svojih regionalnih razsežnosti primerno za učno obravnavo pri regionalni geografiji Evrope. Prvi del raziskave magistrskega dela predstavlja strokovna proučitev »begunske krize«, ki ob kopici razpoložljivih virov informacij od učitelja zahteva visoko stopnjo strokovne kritičnosti. Drugi del predstavljata anketiranje in interpretacija rezultatov anketiranja učiteljev geografije in dijakov 3. letnikov izbranih gimnazij o njihovih izkušnjah in doživljanju vključevanja aktualnosti v pouk regionalne geografije Evrope ter učne obravnave »begunske krize« znotraj le-tega. Vključevanju aktualnosti pripisujejo velik motivacijski, izobraževalni in vzgojni pomen. Dnevne informacije o »begunski krizi« vključujejo v pouk, učna obravnava pa se nanaša predvsem na prostorske in demografske značilnosti migracij ter na njihove vzroke in posledice. Tretji del predstavlja didaktična konkretizacija teoretičnih in empiričnih ugotovitev; učno gradivo (učna priprava, učni list) za obravnavo »begunske krize« je strokovno in didaktično utemeljeno ter neposredno aplikativno pri pouku regionalne geografije Evrope v gimnaziji.
Ključne besede: aktualni dogodki, aktualizacija, regionalna geografija Evrope, begunska kriza, migrantska kriza
Objavljeno v DKUM: 22.08.2016; Ogledov: 1883; Prenosov: 269
Celotno besedilo (4,70 MB)