Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Poudarek v diplomskem delu se nanaša na vprašanje, ali je bila prodaja NLB-ja sploh potrebna, in ali je v času prodaje prišlo do morebitnih nepravilnosti. Problematika se je pričela z ustanovitvijo dveh bank: Nove kreditne banke Maribor in Nove ljubljanske banke. Ob osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija ustanovila Banko Slovenijo z namenom nadzorovanja nemotenega denarnega toka ter poslovanja na področju financ. Kasneje je NLB šokirala z novico o ideji, da se bo banka privatizirala. Program za privatizacijo je bil začrtan že leta 2001. Ta naj bi doprinesla večjo in boljšo konkurenčnost med državami, povečanje ekonomske uspešnosti in pridobitev prihodka za namen kritja neto stroškov preteklih sanacij bank. V nadaljevanju se osredotočamo na vlogo banke v gospodarstvu, saj kot kreditna institucija opravlja storitve in ima dovoljenje, da lahko posluje z dajanjem kreditov in depozitov. Evropska komisija je leta 2012 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanj, saj so ugotovili, da je v Sloveniji čezmejni obstoj makroekonomskega ravnotežja. Kasneje je Slovenija Bruslju predložila Nacionalni reformni program 2013–2014 in Program stabilnosti za obdobje 2012–2016. Banka se je bila primorana dokapitalizirati, saj so na podlagi pregleda kakovostnih sredstev (AQR) v banki ugotovili negativni kapital, kar bi v nasprotnem primeru pomenilo stečaj banke. Dokapitalizacija se je izvedla leta 2013 – po tem, ko je Evropska komisija izdala odločbe o državnih pomočeh. V letu 2010 se je v Sloveniji zgodila finančna afera imenovana Farrokh, ki smo jo v tem delu podrobneje analizirali. Cilj privatizacije, dokapitalizacije in prodaje banke je ključni dejavnik k prispevanju povečanja konkurenčnosti na trgu, učinkovitosti poslovanja bančnega sistema kot celote ter za zdravo okolje, kjer bi prebivalcem nudili sodobne storitve.
Ključne besede: banke, pranje denarja, Nova ljubljanska banka (NLB), privatizacija bank, dokapitalizacija, prodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 478; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Dandanes si brez kreditov težko privoščimo dražje dobrine, kot so avtomobili, gospodinjski aparati ali pa nakup stanovanja. Banke nam tako omogočajo najetje različnih vrst kreditov, s katerimi nam omogočijo nakup teh dobrin. Višina kredita in mesečnih obrokov pa je odvisna od obrestnih mer. Pri sklepanju kredita se tako določi in dogovori z banko glede odplačevanja, obrestnih mer, dobi odplačevanja, znesku kredita in drugih lastnosti, ki so še pomembne pri najemu kredita. Na najem kredita pa vpliva tudi kreditna sposobnost potrošnika. V diplomski nalogi smo naredili primerjave stanovanjskih kreditov bank. Prikazali smo informativne izračune treh bank v Sloveniji, ki smo jih v diplomski nalogi podrobneje opazovali, in sicer so to; Nova Ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor ter banka Intesa Sanpaolo. V prvem delu smo tako primerjali stanovanjske kredite teh treh bank. Z informativnimi izračuni smo prikazali zneske mesečnih anuitet, s katerimi smo prikazali, katera banka ima najugodnejši kredit za potrošnika. Informativni izračun smo pripravili pod določenimi pogoji, po katerih smo nato primerjali stanovanjske kredite opazovanih bank. Ugotovili smo, da ima NLB najugodnejšo fiksno in spremenljivo obrestno mero za stanovanjski kredit pri danih predpostavkah. Kljub temu da ima NLB najnižji obrestni meri, pa ima kot skupni znesek za plačilo ugodnejše kredite Nova KBM. V drugem delu naloge smo podrobneje predstavili obrestne mere. Primerjali smo obrestne mere med opazovanimi bankami. Na podlagi njihovih obrestnih mer, ki so lahko spremenljive ali fiksne, bomo prikazali, katera banka ima najugodnejše obrestne mere za svoje komitente in tudi nekomitente banke pri najemu stanovanjskega kredita. Ugotovili smo, da ima v obdobju od 13 do 120 mesecev najugodnejšo fiksno obrestno mero NLB in v obdobju do 240 mesecev Nova KBM. Najnižjo spremenljivo obrestno mero ima banka Intesa Sanpaolo, in sicer v obeh opazovanih obdobjih. V zadnjem, tretjem delu, je predstavljena kreditna sposobnost prebivalcev Slovenije. Naredili smo primerjavo glede višine kreditnega obroka, ki ga lahko najame potrošnik s povprečno slovensko plačo. Predstavljena je tudi primerjava obrokov stanovanjskih kreditov za leto 2017 in leto 2023. Za ti dve obdobji smo naredili analizo, za koliko so se zvišale fiksne in spremenljive obrestne mere in kako vplivajo na skupne stroške pri najemu stanovanjskega kredita.
Ključne besede: obrestne mere, krediti, banke v Sloveniji, kreditna sposobnost
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 519; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,74 MB)

Opis: Delo diplomskega projekta obravnava problem insolventnosti kot nezmožnosti poravnave svojih plačilnih obveznosti. Dolžnost poslovnofinančne stroke je pravočasna ugotovitev in ukrepanje, če podjetje zaide v insolventen položaj. tukaj nastopijo insolvenčni postopki, ki lahko vključujejo ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi se lahko pripomore k sanaciji podjetij in dolgov. osnovni insolvenčni postopki, ki se uporabljajo so dogovorna poravnava, prisilna poravnava, stečajni postopek in likvidacija, lahko pa izvede tudi kombinacija teh. pomoč ublažitvi tveganj predstavljajo tudi banke, ki igrajo veliko vlogo pri reševanju podjetij iz krize. Pri vsem tem je pomembno, da se pravočasno ocenijo razmere in naredi finančna analiza, s katero lahko napovemo prihodnje situacije. Po izbruhu epidemije Covid-19 se je po celotnem svetu razširila kriza, ki je vplivala na gospodarstvo večine držav. v tem času je izredno pomembno, kako se podjetja, banke in nenazadnje tudi država, na krizo odzovejo, kako hitro in kakšna je učinkovitost ukrepov.
Ključne besede: insolventnost, insolvečni postopki, banke, likvidnost, finančno prestrukturiranje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 308; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,00 MB)

Opis: Odločitev za primerno banko ima dolgoročne posledice za posameznika, zato je ključno uporabiti sistematičen pristop za ocenjevanje različnih alternativ in določanje njihove ustreznosti glede na izbrane kriterije. Finančne odločitve, vključno z izbiro banke, imajo vpliv na naše osebne finance in finančno varnost. S tem namenom želimo prispevati k učinkovitemu procesu odločanja pri izbiri banke za posameznike, ki so zaključili izobraževanje. V diplomskem delu smo se poglobili v kompleksnost izbire ustrezne banke za posameznike po končanem izobraževanju. Pri tem smo uporabili večkriterijsko odločanje, saj so kriteriji za izbiro pogosto v konfliktu med seboj. Za reševanje tega problema smo se zatekli k uporabi programa Web-HIPRE, ki nam je omogočil sistematičen pristop k ocenjevanju alternativ in določanju njihove ustreznosti glede na izbrane kriterije. V prvem delu naše raziskave smo analizirali 4 različne alternative poslovnih bank in upoštevali 4 različne kriterije, ki smo jih določili. Z uporabo večkriterijskega odločanja smo prišli do zaključka, da je Nova Ljubljanska banka (NLB) najboljša izbira glede na izbrane kriterije in vrednosti uteži, ki smo jih določili na podlagi odgovorov iz anketnega vprašalnika. Ta ugotovitev nam omogoča, da posameznikom svetujemo, naj se odločijo za NLB kot najbolj primerno poslovno banko glede na njihove potrebe. V drugem delu raziskave smo se osredotočili na izbiro najboljše neobanke. Analizirali smo 3 različne alternative neobank in upoštevali 3 različne kriterije. Na podlagi večkriterijskega odločanja smo ugotovili, da je Revolut najboljša izbira glede na izbrane kriterije in vrednosti uteži, ki smo jih določili na podlagi odgovorov iz anketnega vprašalnika. Ta zaključek nam omogoča, da posameznikom priporočamo neobanko Revolut kot najprimernejšo neobanko za njihove potrebe po končanem izobraževanju. S celovito uporabo večkriterijskega odločanja in programa Web-HIPRE smo pridobili objektivne rezultate, ki nam omogočajo informirano in racionalno odločanje pri izbiri najboljše banke in neobanke za posameznike po končanem izobraževanju. Naša raziskava prispeva k bolj učinkovitemu procesu odločanja in lahko služi kot podlaga za nadaljnje raziskave na področju večkriterijskega odločanja v bančništvu.
Ključne besede: banke, večkriterijske metode, izbira, bančništvo, poslovne banke, neobanke, kriteriji, alternative
Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 317; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Finančna tehnologija se nanaša na programsko opremo in druge sodobne tehnologije. Uporabljajo jih podjetja, ki zagotavljajo avtomatizirane in izboljšane finančne storitve. Hiter in inovativen napredek, kot so mobilna plačila je spremenil način upravljanja naših financ. Vsakdo od nas se je srečal z mobilnimi oziroma spletnimi plačili zlasti med pandemijo, kar pomeni da poznamo finančno tehnologijo, ampak se tega nismo zavedali. FinTech družbe delujejo prožno in hitro, ko gre za uvajanje novih storitev na podlagi spreminjajočih se zahtev. V prihodnosti bodo izdelki finančne tehnologije postali sestavni del našega digitaliziranega življenja. V diplomskem delu bomo podrobneje spoznali samo zgodovino, storitve, ki jih ponujajo FinTech družbe. Raziskali vpliv Covid-19 na delovanje družb, ter preučili razlike med finančno tehnologijo in bančnim sektorjem. Katere so pozitivne, negativne posledice; kako študiji gledajo na vprašanje ali bodo banke v prihodnosti sploh potrebne; argumenti zakaj bodo ali ne bodo. Izmed vseh teoretičnih izhodišč se bo v zadnjem delu ugotovilo kako posluje določena FinTech družba in banka na Švedskem. V katerih pogledih je katero podjetje boljše od drugega prikazujejo finančni kazalniki, ki so ponazorjeni v grafih.
Ključne besede: FinTech družbe, tradicionalne banke, digitalizacija, RegTech, inovacije.
Objavljeno v DKUM: 22.06.2023; Ogledov: 546; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,26 MB)