| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 219
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv režima upravljanja in starosti vinograda na semensko banko tal
Primož Žižek, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo iz petih različnih vinogradov različnih starosti na severni strani mesta Maribor, kjer se nahajajo Mestni vrh, Kalvarija, Piramida in Vinarje, odvzeli vzorce semenske banke tal. Na podlagi identificiranih vrst semenske banke tal in vrst iz re-centnega popisa smo primerjali vinograde med seboj po starosti in ugotovili, da se števi-lo vrst v SBT in recentni združbi s starostjo vinogradov povečuje. Enak trend opazimo pri številu semen. Preverili smo tudi vrstno pestrost glede na režim upravljanja z vinogradi. Izvzeli smo povprečje vrst SBT treh intenzivnih vinogradov in dveh ekstenzivnih/zapuščenih vinogradih, ki sta enkrat letno košena oziroma sta v procesu primarne sukcesije. V intenzivnem vinogradu je bilo v povprečju na vzorec manj vrst v primerjavi z ekstenzivnim/zapuščenim vinogradom, medtem ko je povprečno število semen na vzo-rec prevladovalo nekoliko bolj v intenzivnem vinogradu. Vzorce v vsakem vinogradu smo odvzeli po transektu na robu, ¼ in sredini vinograda. Tako smo ugotovili, da se število vrst in število semen od roba proti sredini vinograda zmanjšuje. Enak trend opazimo vzdolž transekta. Od periferije vinograda v notranjost se je s transketom število vrst in število semen zmanjševalo. S Pearsonovim korelacijskim koeficientom smo dokazali, da na vnos vrst/semen vpliva heterogena krajina in robni efekt.
Keywords: semenska banka tal, recentni popis, starost vinogradov, režim upravljanja, intenzivni vinograd, ekstenzivni/zapuščen vinograd, transekt, Pearsonov korelacijski koeficient, heterogena krajina, robni efekt, rob, ¼ in sredina vinograda
Published in DKUM: 04.01.2023; Views: 73; Downloads: 7
.pdf Full text (10,30 MB)

2.
Centralnobančna digitalna valuta
Davor Aždajić, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu je obravnavan pomen kriptovalut in digitalnih valut. Kriptovalute so učinkovit in transparenten plačilni sistem naše prihodnosti s pomočjo katerih lahko odpravimo številne pomankljivosti denarja. Centralne banke po potrebi pošiljajo v obtok večje količine denarja, FIAT valut, kar lahko pripelje do razvrednotenja vrednosti valut in posledično inflacije. Večina verjame, da s pomočjo kriptovalut rešimo takšne težave, saj kriptovalut ni mogoče tiskati, počasi dobivajo status hranilcev vrednosti in za mnoge predstavljajo zanimivo obliko naložbe z velikim potencialom rasti. Klasične FIAT valute so valute držav kot je npr. EUR, USD, HRK, ipd in so vezane na določeno geografsko območje ter so centralizirane in nadzorovane s strani finančnih institucij, borz in bank znotraj posamezne države. ECB (Evropska centralna banka) razmišlja o uvedbi digitalnega evra. Kriptovalute so spodbudile države po svetu na ustvarjanje lastnih digitalnih valut, substitutov fizičnemu denarju, saj verjamejo, da bi s pomočjo centralnobančne digitalne valute lahko razvili fleksibilen, standardiziran in učinkovit način plačevanja. O digitalizaciji lastne valute razmišlja vse več svetovnih bank, nekatere so že uvedle lastno digitalno valuto, kot je Bahamska banka s peščenim dolarjem. Kitajska centralna banka prav tako resno razmišlja o uvedbi digitalnega juana, kot tudi švedska centralna banka o uvedbi digitalne krone. Centralne banke želijo uvesti digitalne valute komplementarne gotovini in tako spodbuditi digitalizacijo gospodarstva. Digitalizacija valute lahko pripomore k digitalni preobrazbi finančnih storitev, ki lahko vodi k boljšim in cenejšim transakcijam ter lažjemu pristopu denarja.
Keywords: : kriptovalute, bitcoin, centralna banka, centralno bančna digitalna valuta, digitalni evro
Published in DKUM: 14.07.2022; Views: 475; Downloads: 97
.pdf Full text (870,04 KB)

3.
Odločitveni model za izbiro virtualne banke za poslovno rabo
Vesna Emeđi Avpič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Sodobnim mikrosubjektom so danes poleg storitev tujih klasičnih bank na voljo tudi tuje digitalne rešitve, do katerih lahko dostopajo kar iz lastne pisarne. Tuje virtualne banke omogočajo razmeroma preprosto, vsekakor pa hitro vzpostavitev dostopa do osnovnih bančnih storitev za poslovno rabo. Spletni viri potencialnemu uporabniku nudijo obilico informacij, vendar so te pogosto nepregledne, pa tudi ne vedno neposredno primerljive med ponudniki, kar največkrat le otežuje tehtno utemeljeno in koristno odločitev. Izdelali smo večparametrski odločitveni model, v katerem so zajete kandidatke, izbrane na podlagi določenih vključitvenih meril. Številni kriteriji in podrobna primerjava ponudb tvorijo kompleksen, toda uporaben pripomoček za odločanje. Model je časovno zamuden, saj zahteva natančno zbiranje podatkov iz nepoenotenih virov, vendar lahko izpolni svojo nalogo.
Keywords: virtualna banka, poslovni račun, mikrosubjekt, večparametrski odločitveni model, DEXi
Published in DKUM: 30.03.2022; Views: 281; Downloads: 26
.pdf Full text (1,92 MB)

4.
Sklep banke slovenije na področju kreditiranja prebivalstva in stvarne posledice za kreditojemalce
Tjaša Plečnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga govori o vrstah kreditov, o splošnih pogojih za pridobitev kredita ter o novem sklepu na področju kreditiranja, ki ga je izdala Banka Slovenije. Izbrali smo tri banke, ki poslujejo na slovenskem trgu, ter predstavili njihove splošne pogoje za pridobitev kredita. Te banke smo med seboj tudi primerjali in tako ugotovili, katera banka se je prebivalstvu najbolje prilagodila. Žal ne moremo reči, da je to banka, ki jo priporočamo vsem državljanom Republike Slovenije, saj banke sčasoma te pogoje tudi spreminjajo in tako lahko naše ugotovitve ne držijo več. V trenutnem stanju splošnih pogojev, ki so predstavljeni v diplomski nalogi, se je po naših ugotovitvah banka B najbolje prilagodila novemu sklepu na področji kreditiranja, ki ga je izdala Banka Slovenije. Preverili smo tudi, kaj to sedaj pomeni za mlade, mlade družine in upokojence, katerih dohodek iz izvora plače je manjši in so tako postali kreditno nesposobni, kar pomeni, da pri slovenskih bankah ne morejo pridobiti kredita. Našli smo alternativno rešitev, ki jo ponuja država sama, in to so subvencije.
Keywords: Sklep, Banka Slovenije, kreditojemalec, kreditna sposobnost
Published in DKUM: 16.03.2022; Views: 348; Downloads: 34
.pdf Full text (717,33 KB)

5.
Vzroki pregrevanja gospodarstev in protiukrepi ekonomske politike
Luka Bele Pavić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu opisujemo vzroke za nastale finančne krize skozi zgodovino, povezanost gospodarskih in finančnih ciklov, kako jih definiramo, ter grafično prikažemo. Zadnja finančna kriza, katera se je začela s padcem investicijske banke Lehman Brothers 2007, je razkrila številne pomanjkljivosti v regulaciji tako investicijskih kot poslovnih bank. S tem namenom se je na evropski ravni vzpostavila nova oblika nadzora, to je makrobonitetni nadzor. V našem delu opišemo orodja makrobonitetne politike in njihovo delovanje za posamezne dejavnike bančnega sistema. Preverimo povezanost med makrobonitetno politiko ter monetarno, kako se dopolnjujeta in izključujeta. Pri postavljanju novih nadzornih orodij bodisi raznih blažilnikov ali omejitev, je izrednega pomena poznavanje tako poslovnih, kot tudi finančnih ciklov, katerih gibanje nam pove kakšne bodo razmere v prihodnje, zato jih podrobneje definiramo. Preučimo katere protiukrepe je sprejela Banka Slovenije, ter ali so pričakovanja glede učinkov bila uresničena. Za to uporabimo razne prej določene kazalnike.
Keywords: Finančni cikel, makrobonitetna politika, pregrevanje, gospodarstvo, centralna banka.
Published in DKUM: 08.11.2021; Views: 322; Downloads: 15
.pdf Full text (731,63 KB)

6.
Vloga denarne politike Evropske centralne banke v času COVID-19 krize
Karin Šteiner, 2021, master's thesis

Abstract: Razglasitev COVID-19 pandemije je presenetila tako svetovna gospodarstva kot finančne trge ter povzročila eno izmed največjih zdravstvenih, socialnih ter gospodarskih kriz v zadnjem stoletju. Zgornjo trditev potrjuje tudi v delu predstavljeni novi sestavljen kazalnik sistemskega stresa (New CISS), ki se je v času COVID-19 krize že približal nivoju iz času globalne finančne krize iz leta 2008. Kot odziv na izredne razmere v gospodarstvu je Evropska centralna banka nadgradila ter dodatno razširila svoje že obstoječe instrumente denarne politike ter uvedla nov 1850 milijard EUR vreden izredni program nakupa vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP), katerega namen je predvsem izravnati negativni vpliv pandemičnega šoka za transmisijski mehanizem denarne politike ter preprečiti resna finančna tveganja za evroobmočje. Pričujoče delo posledično analizira nestandardne ukrepe denarne politike, ki jih je ECB sprejela od začetka COVID-19 krize ter preučuje vpliv sprejetja novega izrednega programa nakupov vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP) na razmike državnih obveznic ter finančne razmere v evroobmočju. V zadnjem poglavju se delo osredotoča še na tri možne scenarije razvoja v prihodnosti, ki jih bo morebiti deležna ECB ter hkrati predstavi potencialne izzive za centralno bančništvo. Rezultati kažejo, da se je Evropska centralna banka na zdravstveni, socialni in gospodarski šok COVID-19 krize odzvala z odločnimi ukrepi in s svojimi obsežnimi nakupi sredstev še vedno zagotavlja likvidnost bančnemu sistemu ter ugodno financiranje realnemu gospodarstvu. Vendar pa je en od najbolj zaskrbljujočih rezultatov tega dela dejstvo, da so se kot rezultat spodbujevalnih politik nekatere države že tako zadolžile, da so presegle 100% prag zadolženosti BDP-ja, kar jih uvršča med visoko zadolžene države. Številni avtorji so zato mnenja, da so programi nakupov vrednostnih papirjev morda zelo učinkovit instrument denarne politike ECB v časih izjemne finančne nestabilnosti na trgih, ko pa se stanje na trgih začne izboljševati pa to morda ni več najboljši način za izhod iz le-te, saj povečuje dolžniška bremena, ki pa lahko ogrozijo vzdržno stanje gospodarstev.
Keywords: Denarna politika, Evropska centralna banka, denarni instrumenti, obrestne mere, inflacijsko ciljanje, oblikovanje politike.
Published in DKUM: 21.10.2021; Views: 632; Downloads: 218
.pdf Full text (2,47 MB)

7.
Organizacijske strukture v bančništvu
Blaž Roškarič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Organizacijska struktura je pomemben del vsakega podjetja, banke in katerekoli organizacije nasploh. Oblikovana je zato, da jasno prikazuje, kateri so deli podjetja, banke oz. organizacije ter kako so ti deli med seboj povezani. Podjetja, banke in organizacije svojo organizacijsko strukturo redno objavljajo in posodobljajo v svojih letnih poročilih ter objavijo na spletnih straneh. Podjetja in organizacije uporabljajo tri vrste organizacijskih struktur, in sicer navpična (enostavna, poslovno-funkcijska in decentralizirana ali poslovno-enotna), vodoravna (produktno-matrična in projektno-matrična) in vodoravna ali procesna organizacijska struktura. Na njihovo oblikovanje vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Organizacijske strukture v bančništvu so deležne sprememb in drugačnih oblik, kot pri ostalih vrstah organizacij. V bančništvu poznamo tri vrste organizacijskih struktur, to so poslovno-enotna, funkcionalna in divizijska organizacijska struktura. Digitalizacija in COVID-19 sta ena izmed najbolj vplivnih dejavnikov, ki pomembno vplivata na organizacijsko strukturo, delovanje, organiziranje in poslovanje bank, tudi v slovenskih poslovnih bankah. Štiri največje slovenske poslovne banke, Nova KBM d.d., NLB d.d., SKB d.d. in UniCredit Banka Slovenija d.d. imajo hierarhično poslovno-enotno organizacijsko strukturo na podlagi vrste komitenta. Omenjene slovenske poslovne banke so bile primerjane tudi na podlagi naslednjih primerjalnih kriterijev: število nivojev managementa banke, število oddelkov znotraj posameznega nivoja, število divizij, prevladujoči tip organizacijske strukture, obstoj oddelka za etičnost in družbeno odgovornost, pozicioniranost upravljanja s tveganji znotraj organizacijske strukture ter število podružnic. Podatki o teh primerjalnih kriterijih so bili pridobljeni iz letnih poročil omenjenih bank. Glavne ugotovitve so, da so štiri največje slovenske poslovne banke med seboj primerljive oz. da imajo enake lastnosti glede števila nivojev managementa banke, prevladujočega tipa organizacijske strukture, obstoju oddelka za etičnost in družbeno odgovornost ter pozicioniranosti upravljanja s tveganji znotraj organizacijske strukture, medtem ko se v številu divizij in številu podružnic med seboj razlikujejo. Podatkov o tem, koliko oddelkov znotraj posameznega nivoja imajo Nova KBM d.d., NLB d.d., SKB d.d. in UniCredit Banka Slovenija d.d., nimajo razkritih, ker so del internega akta in posledično poslovna skrivnost.
Keywords: organizacijska struktura, banka, tipi bančnih organizacijskih struktur, slovenske poslovne banke, organizacijska struktura slovenskih poslovnih bank
Published in DKUM: 14.10.2021; Views: 720; Downloads: 130
.pdf Full text (1,53 MB)

8.
Digitalizacija bančnega poslovanja
Sara Kolar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Tema mojega diplomskega dela je digitalizacija bančnega poslovanja, njegove prednosti, slabosti in varnostni vidiki. Banke s pomočjo digitalizacije dosegajo boljše in inovativnejše produkte, večji dobiček, kakovost, napredek ter zveste stranke. Problemi, ki jih obravnavamo so plačilni sistemi, odprto bančništvo, umetna inteligenca, roboti in analiza poslovnih učinkov digitalizacije v banki. Osredotočili smo se na novejše finančne pojme, ki so sodobni bančni trendi, da bi bralce podučili o finančni pismenosti naše prihodnosti. Vsak mora vedeti kako upravljati svoje finance in kaj je za njega najbolj koristno. Opisali smo pojme kot so neobanke, fintech, bot, Blockchain, oblak in digitalni evro. Osredotočili smo se na prihodnost bančništva in samega poslovanja ter ugotovili, da se ogromno bančnih poslovalnic zapira hkrati pa se manjša uporaba gotovine in veča uporaba brezstičnih plačil. Analizirali smo Covid-19 in njegov vpliv na digitalizacijo. Izkazalo se je, da je pandemija močno spremenila samo poslovanje in navade strank. Z analizo Nove Kreditne banke Maribor pa smo spoznali, da je ena najboljše digitaliziranih bank v Sloveniji.
Keywords: Digitalizacija, banka, trendi, poslovanje, neobanke.
Published in DKUM: 14.10.2021; Views: 611; Downloads: 0

9.
Prevare v bankah
Eva Perušek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Bančni sektor predstavlja temelj gospodarstva vsake države. Cilj vsakega gospodarstva je stabilnost in varnost bančnega sistema. Banke so se prvič v zgodovini pojavile že pred našim štetjem, z njimi pa tudi prvi zametki bančnih prevar. Z nenehnim razvojem informacijske tehnologije in posledično tudi bančnega sistema se venomer pojavljajo nove vrste prevar. Motivi za njihov nastanek so najrazličnejši, pa vendar je najpogostejši koristoljubje. Poznamo več vrst prevar, katerih izvor je lahko zunanji ali notranji. Slednji za bančne institucije predstavljajo večjo nevarnost, saj so storilci prevare ravno bančni uslužbenci ali celo management banke. Njihova primarna naloga bi moral biti vpliv na pozitiven ugled, uspešnost in varovanje banke pred raznimi zunanjimi vplivi. Med zunanjimi prevarami je najpogostejša zloraba plačilnega prometa, torej plačilnih kartic, saj so le-te med prebivalstvom poleg gotovine še zmeraj najbolj priljubljeno plačilno sredstvo. Bančnim prevaram se ne moremo v celoti izogniti, vendar jih lahko bistveno omejimo. Z raznimi sistematičnimi ukrepi lahko vplivamo na stroške, ki ob tem nastanejo, oplemenitimo uspešnost poslovanja in posledično pozitivno vplivamo na ugled banke.
Keywords: banka, prevara, izguba, bančne storitve, vrste prevar, preprečevanje prevar
Published in DKUM: 10.11.2020; Views: 572; Downloads: 74
.pdf Full text (879,34 KB)

10.
Seznanjenost bančnih uslužbencev s tveganji v komercialnih bankah
Dragan Savanović, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Skoraj vsi smo v svojem življenju že odplačali kakšen bančni kredit ali pa ga še bomo. Pri tem se srečujemo z bančnimi uslužbenci, ki so bolj ali manj seznanjeni s finančnimi tveganji in ki nas seznanijo s kreditnimi pogoji, ki določajo našo kreditno sposobnost. V diplomski nalogi smo obravnavali problematiko seznanjenosti bančnih uslužbencev s finančnimi tveganji in poskusili oceniti vidik zavedanja bančnih uslužbencev glede finančnih tveganj. Bančni uslužbenci pri odločanju o kreditni sposobnosti komitenta lahko ob obstoječi metodologiji ocenjevanja tveganj in določanja kreditne sposobnosti komitentov precenijo ali podcenijo finančna tveganja in pri tem naredijo dve vrsti statističnih napak in sicer napako prve vrste, da odobrijo kredit neprimernemu komitentu ali pa napako druge vrste, da kredita ne odobrijo ustreznemu komitentu. Obe napaki imata neugodne posledice. Cilj diplomske naloge je bil predstaviti področje nedoločenosti in bančnim uslužbencem podati nekaj koristnih nasvetov za minimiziranje možnih statističnih napak, ki so v svojem izvoru posledica človeških napak.
Keywords: banka, nedoločenost, poslovno poročilo, razkritja, tveganje
Published in DKUM: 10.11.2020; Views: 403; Downloads: 35
.pdf Full text (1,28 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica