1. Industrija 4.0 in digitalizacija bančnega sektorjaTjaša Rojko, 2024, diplomsko delo Opis: Industrija 4.0 je revolucionarni koncept, ki vključuje integracijo digitalnih tehnologij v proizvodno industrijo, prav tako pa digitalizira poslovanje bank in finančnih institucij. Napredne tehnologije so omogočile razvoj inovacij, kot so spletno bančništvo, računalniško trgovanje in plačila s karticami. Nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, tehnologija veriženja blokov, internet stvari in robotska avtomatizacija procesov, omogočajo bankam, da izboljšajo svoje storitve, povečajo učinkovitost ter povečujejo prilagodljivost in agilnost. Na trgu se pojavljajo tudi nove konkurenčne grožnje, kot so finančno-tehnološka podjetja, ki ponujajo inovativne rešitve in storitve, kar lahko ogrozi položaj bank na trgu ter jih prisili inoviranju njihove ponudbe in poslovanje na hitro rastočem finančnem trgu.
V diplomskem delu smo si zastavili šest hipotez. V teoretičnemu delu preverjali vpliv industrije 4.0 na spremembe poslovnih modelov bank, poostreno regulacijo bank ob uporabi tehnologij industrije 4.0. V empiričnem delu smo izvedli anketni vprašalnik, kjer smo analizirali odgovore anketirancev o poznanju industrije 4.0 , tehnološko-finančnih podjetjih ter njihovo mnenje o prehodu k tehnološko-finančnem. Preučili smo težave s katerimi se pri spletnih bančnih storitvah soočajo ter skrbi, ki bi jih imeli ob uporabi bančnih storitev, ki temeljijo na naprednih tehnologijah. Tako smo v diplomskem delu preučili tehnologije, ki so odgovorne za intenzivno digitalno transformacijo bančnega sektorja ter njihove implikacije in uporabo v tradicionalnem bančništvu. Poglobili smo se v analizo možnih tveganj in disrupcij, ki so lahko neizogibna posledica transformacije bančnih storitev ter opredelili dosedanje regulativne okvire, ki obsegajo implementacijo tehnologij 4.0 v Evropski uniji.
Ključne besede: industrija 4.0, digitalizacija bančnega sektorja, tehnologija veriženja blokov, umetna inteligenca, robotska avtomatizacija procesov, internet stvari, tveganja industrije 4.0, digitalni poslovni modeli bank.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 51; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,95 MB) |
2. Analiza prodaje NLB : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŠpela Rezec, 2024, diplomsko delo Opis: Poudarek v diplomskem delu se nanaša na vprašanje, ali je bila prodaja NLB-ja sploh potrebna, in ali je v času prodaje prišlo do morebitnih nepravilnosti. Problematika se je pričela z ustanovitvijo dveh bank: Nove kreditne banke Maribor in Nove ljubljanske banke. Ob osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija ustanovila Banko Slovenijo z namenom nadzorovanja nemotenega denarnega toka ter poslovanja na področju financ. Kasneje je NLB šokirala z novico o ideji, da se bo banka privatizirala. Program za privatizacijo je bil začrtan že leta 2001. Ta naj bi doprinesla večjo in boljšo konkurenčnost med državami, povečanje ekonomske uspešnosti in pridobitev prihodka za namen kritja neto stroškov preteklih sanacij bank. V nadaljevanju se osredotočamo na vlogo banke v gospodarstvu, saj kot kreditna institucija opravlja storitve in ima dovoljenje, da lahko posluje z dajanjem kreditov in depozitov. Evropska komisija je leta 2012 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanj, saj so ugotovili, da je v Sloveniji čezmejni obstoj makroekonomskega ravnotežja. Kasneje je Slovenija Bruslju predložila Nacionalni reformni program 2013–2014 in Program stabilnosti za obdobje 2012–2016. Banka se je bila primorana dokapitalizirati, saj so na podlagi pregleda kakovostnih sredstev (AQR) v banki ugotovili negativni kapital, kar bi v nasprotnem primeru pomenilo stečaj banke. Dokapitalizacija se je izvedla leta 2013 – po tem, ko je Evropska komisija izdala odločbe o državnih pomočeh. V letu 2010 se je v Sloveniji zgodila finančna afera imenovana Farrokh, ki smo jo v tem delu podrobneje analizirali. Cilj privatizacije, dokapitalizacije in prodaje banke je ključni dejavnik k prispevanju povečanja konkurenčnosti na trgu, učinkovitosti poslovanja bančnega sistema kot celote ter za zdravo okolje, kjer bi prebivalcem nudili sodobne storitve.
Ključne besede: banke, pranje denarja, Nova ljubljanska banka (NLB), privatizacija bank, dokapitalizacija, prodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 493; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,30 MB) |
3. Ekonometrična analiza vpliva monetarne politike na makroekonomske agregate za ZDA in Združeno kraljestvoLuka Novak, 2023, diplomsko delo Opis: Denarna politika v vsakem razvitem gospodarstvu igra izredno pomembno vlogo, nenazadnje skrbi za stabilno inflacijo, podpira pa še visoko zaposlenost in gospodarsko rast. S pomočjo ekonometričnega pristopa, natančneje Grangerjevega testa kavzalnosti, na podlagi dejanskih podatkov analiziramo vpliv spremenljivk denarne politike na pomembnejše makroekonomske agregate v ZDA in Združenem kraljestvu. V teoriji se ta vpliv prenaša v gospodarstvo preko transmisijskega mehanizma, najpogosteje preko obrestnih mer. Rezultati analize pokažejo, da znotraj enega leta, odločitve denarne politike obeh centralnih bank vplivajo preko spremembe vsaj ene variable na vsak obravnavan makroekonomski agregat v Grangerjevem smislu, vplivi pa so v obeh državah dokaj podobni.
Ključne besede: Bank of England, denarna politika, Federal Reserve, Grangerjeva kavzalnost.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 352; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,48 MB) |
4. Obvladovanje tveganj v Silicon Valley BankJan Tisaj, 2023, diplomsko delo Opis: V raziskavi smo proučili dejavnike, ki so privedli do propada ameriške Skupine Silicon Valley Bank (Silicon Valley Bank Financial Group – SVBFG). Pokazali smo, kako je neustrezna struktura naložbenega portfelja SVBFG izpostavila veliki meri obrestnega tveganja, prekomerna koncentracija depozitov znotraj ene panoge pa je s seboj prinesla še tveganje koncentracije in likvidnostno tveganje. Vsa ta tveganja niso bila zaznana pravočasno in zato tudi ne ustrezno upravljana, kar je na koncu privedlo do propada SVBFG. Pokazali smo tudi, kako pomanjkljivo in neodločno je bilo ukrepanje s strani regulatorja ter kako je velika javna pozornost, namenjena dogajanju, povzročila zgodovinsko najhitrejši »bank run«.
Ključne besede: Silicon Valley Bank, Silicon Valley Bank Financial Group -SVBFG, bančna tveganja, upravljanje z bančnimi tveganji, bančna regulacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 403; Prenosov: 32
Celotno besedilo (889,17 KB) |
5. Ali so fizične poslovalnice bank še pomembne?Sabina Žunec, 2023, diplomsko delo Opis: Opazna je selitev bančnih poslov na nove distribucijske kanale, banke pa utrpijo določene posledice, kot so prilagajanje svojih storitev na povsem drugačen način, kot je to bilo na dosedanjih poslovnih modelih. Največjo konkurenco fizičnim poslovalnicam bank predstavljajo fintech podjetja, ki ji zaradi svojih prednosti jemljejo stranke. Svet je postal povsem digitalen, mobilni telefon pa je postal naš vsakdanji spremljevalec in glavni vir infomacij. Prihaja do uvedb tehnoloških poslovnih rešitev, ki bodo posamezniku olajšale vsakdanje življenje, kot so vsevedne banke. Kombinacija tradicionalnih osebnih stikov in digitalnega komuniciranja je ključ za uspešnost banke. Prisotna je vedno večja konsolidacija bank in poslovalnic v razvitih in manj razvitih državah, razlogi za to pa so različni. Največji krivci so prehod uporabnikov na digitalne kanale, prevzemi in združevanje bank. Obstoj poslovalnic je vprašljiv, vendar še v veliki meri pomemben za določene segmente strank.
Ključne besede: Fizične poslovalnice bank, distribucijske poti, digitalizacija, konsolidacija bank.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 368; Prenosov: 53
Celotno besedilo (2,02 MB) |
6. Kazalniki pregrevanja gospodarstva na makro ravni in ukrepi centralnih bankMatic Skrbinšek, 2021, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega projekta preučujemo pregrevanje gospodarstva na podlagi analize makroekonomskih in finančnih kazalnikov. S pregledom relevantne literature s področja pregrevanja gospodarstva se seznanimo s ključnimi kazalniki pregrevanja gospodarstva in ugotavljamo, da pomembne signale, da je gospodarstvo v fazi pregrevanja dajejo predvsem, BDP, inflacija, stopnja brezposelnosti, nepremičninski trg in obrestna mera v okviru makroekonomskih kazalnikov, ter razmerje med posojili in vlogami, zadolženost zasebnega sektorja, finančni vzvod in zgodnji opozorilni indikatorji v okviru finančnih kazalnikov. Na podlagi ukrepov centralnih bank na pregrevanje gospodarstva se posvetimo analizi restriktivne monetarne politike, inflacijskega ciljanja ter transmisijskem mehanizmu. Obenem pa predstavimo tudi dopolnitev finančnega vzvoda iz okvirja Basel III ter na kratko analiziramo omejevanje potrošniških posojil s strani Banke Slovenije. V zadnjem delu projekta pa se posvetimo še fazi pregrevanja ameriškega gospodarstva pred veliko recesijo, kjer ugotovimo, da bi se najhujši krizi lahko izognili, kar se pa zaradi pomanjkanja regulacije in ustreznih monetarnih politik ni zgodilo.
Ključne besede: finančni kazalniki, makroekonomski kazalniki, pregrevanje gospodarstva, ukrepi centralnih bank, velika recesija
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 920; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,88 MB) |
7. Organizacijske strukture v bančništvuBlaž Roškarič, 2021, diplomsko delo Opis: Organizacijska struktura je pomemben del vsakega podjetja, banke in katerekoli organizacije nasploh. Oblikovana je zato, da jasno prikazuje, kateri so deli podjetja, banke oz. organizacije ter kako so ti deli med seboj povezani. Podjetja, banke in organizacije svojo organizacijsko strukturo redno objavljajo in posodobljajo v svojih letnih poročilih ter objavijo na spletnih straneh. Podjetja in organizacije uporabljajo tri vrste organizacijskih struktur, in sicer navpična (enostavna, poslovno-funkcijska in decentralizirana ali poslovno-enotna), vodoravna (produktno-matrična in projektno-matrična) in vodoravna ali procesna organizacijska struktura. Na njihovo oblikovanje vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Organizacijske strukture v bančništvu so deležne sprememb in drugačnih oblik, kot pri ostalih vrstah organizacij. V bančništvu poznamo tri vrste organizacijskih struktur, to so poslovno-enotna, funkcionalna in divizijska organizacijska struktura. Digitalizacija in COVID-19 sta ena izmed najbolj vplivnih dejavnikov, ki pomembno vplivata na organizacijsko strukturo, delovanje, organiziranje in poslovanje bank, tudi v slovenskih poslovnih bankah. Štiri največje slovenske poslovne banke, Nova KBM d.d., NLB d.d., SKB d.d. in UniCredit Banka Slovenija d.d. imajo hierarhično poslovno-enotno organizacijsko strukturo na podlagi vrste komitenta. Omenjene slovenske poslovne banke so bile primerjane tudi na podlagi naslednjih primerjalnih kriterijev: število nivojev managementa banke, število oddelkov znotraj posameznega nivoja, število divizij, prevladujoči tip organizacijske strukture, obstoj oddelka za etičnost in družbeno odgovornost, pozicioniranost upravljanja s tveganji znotraj organizacijske strukture ter število podružnic. Podatki o teh primerjalnih kriterijih so bili pridobljeni iz letnih poročil omenjenih bank. Glavne ugotovitve so, da so štiri največje slovenske poslovne banke med seboj primerljive oz. da imajo enake lastnosti glede števila nivojev managementa banke, prevladujočega tipa organizacijske strukture, obstoju oddelka za etičnost in družbeno odgovornost ter pozicioniranosti upravljanja s tveganji znotraj organizacijske strukture, medtem ko se v številu divizij in številu podružnic med seboj razlikujejo. Podatkov o tem, koliko oddelkov znotraj posameznega nivoja imajo Nova KBM d.d., NLB d.d., SKB d.d. in UniCredit Banka Slovenija d.d., nimajo razkritih, ker so del internega akta in posledično poslovna skrivnost.
Ključne besede: organizacijska struktura, banka, tipi bančnih organizacijskih struktur, slovenske poslovne banke, organizacijska struktura slovenskih poslovnih bank
Objavljeno v DKUM: 14.10.2021; Ogledov: 1389; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,53 MB) |
8. Povezave med uspešnostjo bank z nacionalnima bruto domačima proizvodoma Slovenije in ŠviceHelena Cenc, 2019, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega projekta obravnavamo gibanje bruto domačega proizvoda Slovenije in Švice v primerjavi z uspešnostjo bank v Sloveniji in Švici. V začetnih poglavjih najprej opredelimo pojem bruto domačega proizvoda, kako je sestavljen in kateri so dejavniki, ki vplivajo na njegovo gibanje. Za tem prikažemo gibanje bruto domačega proizvoda za Slovenijo in Švico za obdobje od leta 2007 do leta 2018. V nadaljevanju smo opredelili kazalnike, s katerimi smo ugotavljali uspešnosti bank v Sloveniji in Švici. Za obe državi smo izračunali štiri kazalnike, katerih gibanje smo prikazali tudi z grafi. V primeru Slovenije smo še navedli nekatere razloge za gibanje kazalnikov. V naslednjem poglavju pa smo s Pearsonovim koeficientom korelacije izračunali moč korelacije med BDP in posameznim izračunanim kazalnikom ter za vsak kazalnik izdelali graf, kjer je v istem grafu prikazano gibanje BDP in posamezni kazalnik. V sklepu smo podali ugotovitve naše raziskave ter podali predloge s katerimi bi lahko raziskavo razširili in dobili tudi točnejše podatke.
Ključne besede: uspešnost bank, gibanje BDP, Slovenija, Švica
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 1329; Prenosov: 105
Celotno besedilo (635,16 KB) |
9. Povezava med obsegom kreditne aktivnosti ter kreditnimi standardi in kreditnimi pogojiSanja Celcer, 2018, magistrsko delo Opis: Učinkovitost kreditnega trga je lahko zaradi tržnih nepopolnosti, kot je na primer problem informacijske asimetrije, pogosto ogrožena, saj asimetrična porazdelitev informacij med drugim otežuje proces financiranja najbolj donosnih investicijskih priložnosti oz. projektov. Informacije so bistven element v kreditnem procesu, zato banke velikokrat poslujejo in sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnih prošenj v pogojih negotovosti in s tveganjem. Posledično banke v želji po ustrezni oceni kreditne sposobnosti potencialnih posojilojemalcev in pred ustrezno odločitvijo o ponudbi posameznih posojil in njihovih pogojih sprejmejo kreditne standarde in določijo kreditne pogoje, pod katerimi so dejansko pripravljene odobriti posojilo. Kreditni standardi predstavljajo interna merila za odobritev bančnih posojil in odražajo posojilno politiko bank, medtem ko so kreditni pogoji del dejanskega izvajanja kreditne politike.
V magistrski nalogi proučujemo povezave med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju kot tudi povezave med kreditnimi standardi in kreditnimi pogoji za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Ker banke zaradi nepopolnosti na kreditnem trgu sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnega zahtevka v pogojih negotovosti in s tveganjem, zlasti v obdobju finančnih pretresov, nas je zanimalo tudi, ali so banke po začetku globalne finančne krize začele kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju zaostrovati. Ne nazadnje zaradi prociklične narave kreditne aktivnosti bank proučujemo tudi povezavi med rastjo realnega BDP in spreminjanjem kreditnih standardov ter obsegom novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017.
Na osnovi rezultatov empiričnega preverjanja zastavljenih hipotez izpostavljamo šest ključnih ugotovitev magistrskega dela. Ugotavljamo, da med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil obstaja šibko izražena negativna, vendar statistično neznačilna povezava, zato negativne korelacije med zadevnimi spremenljivkami ni mogoče statistično značilno potrditi. Ugotavljamo tudi, da med spreminjanjem kreditnih standardov in dejavnikov kreditnih pogojev obstaja pozitivna in statistično značilna povezava, kar lahko potrdimo s kar enoodstotnim tveganjem. Prav tako ugotavljamo, da obstaja med spreminjanjem kreditnih standardov in stopnjo rasti realnega BDP statistično značilno negativna in srednje močna povezava, kar lahko potrdimo z enoodstotnim tveganjem. Statistično neznačilno, a šibko in pozitivno povezavo pa je mogoče ugotoviti med stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil in stopnjo rasti realnega BDP. Dokazali smo tudi, da so po začetku globalne finančne krize banke začele zaostrovati kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju.
Ključne besede: informacijska asimetrija (negativna selekcija in moralno tveganje), kreditno racioniranje, kreditni standardi, kreditni pogoji, anketa o bančnih posojilih, korelacijska analiza, kreditna aktivnost bank.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2018; Ogledov: 1416; Prenosov: 232
Celotno besedilo (2,81 MB) |
10. Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoruLarisa Ferletič, 2018, magistrsko delo Opis: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Ključne besede: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Objavljeno v DKUM: 14.06.2018; Ogledov: 1690; Prenosov: 569
Celotno besedilo (1,79 MB) |
