| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


281 - 286 / 286
Na začetekNa prejšnjo stran20212223242526272829Na naslednjo stranNa konec
281.
282.
Določanje bonitete banki
Barbara Žagar, 2006, magistrsko delo

Ključne besede: bančništvo, banke, bančno poslovanje, tveganje, krediti, regulacija, boniteta, bilanca stanja, poslovni izid, specializirane agencije, case study
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 398; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

283.
284.
Zloraba v bankah in bančne luknje
Romana Robnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Povzetek Zlorabe v bankah so kriminaliteta, ki nas spremlja vse povsod, vendar je ne moremo popolnoma preprečiti. Lahko jo samo delno omejimo z doslednimi ukrepi. Kriminaliteta v bankah (zlorabe) se je začela s pojavom prvih osnovnih bančnih poslov, ki vključujejo poslovanje z denarjem. Zlorabe, ki se dogajajo v bankah, so lahko notranje (vpleteni so bančni uslužbenci) in zunanje. Posojilojemalci s pomočjo uslužbencev izvajajo kriminaliteto (zlorabo) v bankah. V bančne zlorabe so po navadi vpletene iste banke. Zlorabe predstavljajo bankam veliko nevarnost pri poslovanju. Banke pogosto ne prijavljajo kaznivih dejanj zaradi izpostavljenosti medijem in javnosti. Težave poskušajo rešiti znotraj bančnega sektorja. Največ zlorab se zgodi na področju kreditnega poslovanja. Mala napredujoča podjetja predstavljajo bankam veliko kreditno tveganje, saj mora banka znati pravočasno izločiti kreditojemalca, pri katerem sumi, da ne bo kredita nikoli vrnil. Prevare bi lahko preprečili s pravočasnim sumom, odkritjem, ukrepanjem ter končno odpravljanjem posledic. Bančni nadzor mora poskrbeti za varno bančno delovanje bančnega sektorja in za finančno stabilnost banke. Stabilnost banke je odvisna od nadzora in od tega, kako se bo le-ta izvajal, saj predstavlja bankam tudi velik strošek. Zaradi bančnih zlorab je začela v bankah nastajati velika bančna luknja. Problem je nastal zaradi zapadlosti posojil, prezadolženih podjetij, pravzaprav zaradi nesposobnosti vračanja kreditov. Prihajalo je do kršitve zakonov o bančništvu in internih aktov. Če se bodo kazniva dejanja (zlorabe) v bankah še nadaljevala, lahko pride do škodljivih učinkov za družbo in gospodarstvo, saj bo škoda, ki je in še bo nastala, za vedno pustila posledice.
Ključne besede: banke, bančno poslovanje, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, zlorabe, prevare, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 853; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (443,80 KB)

285.
S prenovo poslovnega procesa do povečanja učinkovitosti prodaje v banki
Polona Povše, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali in predlagali prenovo procesa prodaje v UniCredit Banki d.d. od prvega prodajnega razgovora s stranko, do zaključka prodaje s podpisom pogodbe. S pomočjo raziskave, praktičnih in osebnih izkušenj ter po metodi prenove poslovnih procesov, smo na obstoječem modelu poslovnega procesa našli šibke točke, jih analizirali, predlagali izboljšave in jih prenovili. V prvem delu smo opisali področja, ki se nanašajo na prenovo poslovnih procesov in specifično poslovno področje, ki smo ga obravnavali. Predstavili smo faze prenove, spoznali kriterije za prenovo in opredelili bančno poslovanje in prodajo. V drugem delu smo tekstovno in grafično prikazali obstoječ proces, ga analizirali in predlagali v prenovljeni obliki. Za modeliranje procesa smo uporabili orodje Aris Express. V zaključku smo ugotovili, da izboljšani poslovni proces poveča produktivnost zaposlenih, ker skrajša čas odobritve posla in poveča kvaliteto storitev. Posledično se poveča učinkovitost prodaje.
Ključne besede: prenova poslovnih procesov, tekstovna in grafična predstavitev procesa, bančno poslovanje, proces prodaje
Objavljeno: 24.11.2016; Ogledov: 471; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

286.
Nastanek bančne luknje v Sloveniji kot posledica dejanj z znaki gospodarske kriminalitete
Andrej Jurij Pirnat, 2016, diplomsko delo

Opis: Bančna luknja in vsa vprašanja, povezana z njo, so predmet javnih in strokovnih diskusij že zadnjih nekaj let. Čeprav se z njo ukvarja vrsta specializiranih teles, oblikovanih znotraj nekaterih državnih institucij, kot so Banka Slovenije, Državno tožilstvo in parlamentarna preiskovalna komisija, po nekaj letih javnost in stroka še vedno nista dobili odgovorov na več pomembnih vprašanj. Prvo med njimi je vsekakor iskanje odgovornih za nastanek bančne luknje. Del krivde za njen nastanek je mogoče pripisati zunanjim, na primer makroekonomskim okoliščinam. Večji del krivde pa je zagotovo na bankah samih in na državi. V tem kontekstu se postavlja vprašanje ustreznosti korporativnega upravljanja. To še posebej velja za državne banke. Zakonitost delovanja upravljavskih organov bank, kar vključuje vodenje in nadzor banke, ter vprašljiva učinkovitost nadzora s strani Banke Slovenije sta dve pomembni premisi v iskanju odgovornih za nastanek bančne luknje. Ko je govora o krivdi bank samih, je treba ločevati med slabimi poslovnimi odločitvami bankirjev, ki so bile sprejete v dobri veri, in med bančno kriminaliteto. Razlogov za bančno luknjo namreč zagotovo ne gre iskati izključno v bančni kriminaliteti, pač pa tudi v drugih razlogih, ki nimajo kriminalne osnove. Ker so največje izgube nastale v treh največjih slovenskih bankah, ki so bile vse v državni lasti, ne gre zanemariti tudi vprašanja politične odgovornosti, saj je bila politika tista, ki je imenovala nadzorne svete bank, ti pa naprej uprave. Kako politika gleda na bančno krizo, je razvidno iz analize nekaterih sej Državnega zbora in sej delovnih teles ter iz zapisov sej parlamentarne preiskovalne skupine. Kdaj so bančno kriminaliteto zaznali organi odkrivanja in pregona ter kako so se te problematike lotili, je razvidno iz letnih poročil dela policije in tožilstva. Iz teh poročil je mogoče razbrati tudi, s kakšnimi težavami so se srečevali pri preiskovanju in pri zbiranju dokazov. Pomembno vlogo je odigral institut bančne tajnosti, na katerega so se banke pogosto sklicevale, ko so s strani organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj prejele prošnje za posredovanje podatkov o konkretnih bančnih poslih. Po zbranih dokazih in po vložitvi kazenskih ovadb ter odškodninskih tožbah bodo na vrsti sodišča. Sodni postopki bodo dali odgovor na vprašanje, ali bo bančna kriminaliteta v Sloveniji dobila epilog, tako kot ga je zelo hitro dobila na Islandiji.
Ključne besede: banke, bančno poslovanje, nepravilnosti, kreditno tveganje, zloraba položaja, nadzor, bančna luknja, kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno: 07.12.2016; Ogledov: 1359; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (989,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici