| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
NAMENSKI POTROŠNIŠKI KREDITI BANKE X
Leja Kuzmič, 2009, diplomsko delo

Opis: Dandanes obstaja veliko različnih finančnih produktov, ki so na voljo posameznikom, da kljub premajhnim prihodkom zadovoljujejo svoje potrebe.V Sloveniji je kredit še vedno najbolj razširjen in tudi največkrat uporabljen finančni produkt. Kreditiranje prebivalstva je pomemben del poslovanja slovenskih bank. Zaradi velike konkurence morajo banke pri izvajanju svoje kreditne aktivnosti minimizirati vsa tveganja, katerim so izpostavljena. Uspešno upravljanje s kreditnim tveganjem, ki je najpomebnejše, omogoča, da bodo banke dosegle pričakovane rezultate.
Ključne besede: banka, bančni sistem, bančni posli, bančna načela, kredit, kreditna ponudba, kreditno tveganje, komitent.
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 1446; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (272,98 KB)

2.
MEDNARODNO BANČNIŠTVO
Irena Repa, 2009, diplomsko delo

Opis: Mednarodno bančništvo so vse bančne transakcije preko državnih mej. Dejavniki, ki vzpodbujajo tuje banke za vstop v državo, so naslednji: specifični lokacijski dejavniki, slediti strankam, gospodarska povezanost domače-gostiteljske države in predpisi v državi gostiteljici. Velikost bank, učinkovitost in omejitev domače države so za bančništvo pomembne determinante, zaradi katerih se širijo banke preko mej.
Ključne besede: mednarodne bančne storitve, bančni sistem, tveganje, regulacija in nadzor, mednarodne bančne združitve, tuje banke, mednarodne bančne krize
Objavljeno: 22.03.2010; Ogledov: 1842; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (438,36 KB)

3.
FINANČNA ANALIZA PRI OBVLADOVANJU KREDITNEGA TVEGANJA NA PRIMERU MEDNARODNE FINANČNE INŠTITUCIJE
Zorica Divković, 2009, diplomsko delo

Opis: Kreditna dejavnost bank je povezana s tveganjem, da kredit ne bo vrnjen in da obresti po kreditu ne bodo poplačane. To tveganje je lahko večje ali manjše glede na boniteto posojilojemalca oz. glede na obseg kredita. Kakovostna analiza kreditne sposobnosti je temelj uspešnega obvladovanja omenjenega tveganja. Banka mora pred odobritvijo vsake naložbe oceniti, koliko je komitent sposoben izpolnjevati obveznosti do banke. Tudi na praktičnem primeru skupine Istrabenz smo lahko videli, kako pomembno je, da banka ves čas trajanja pravnega razmerja spremlja rednost poravnavanja obveznosti komitenta in še posebej kako iz leta v leto posluje. Ne samo, da je potrebno obravnavati tekoče poslovanje ampak tudi predvidevati gibanja v prihodnje in v tem smislu ukrepati. Zato tudi banke upnice skupine Istrabenz že nekaj časa iščejo rešitve in način, kako bi izterjale svoje terjatve do Istrabenz skupine.
Ključne besede: Slovenski bančni sistem, vrste tveganja, kreditno tveganje, dejavniki kreditnega tveganja, ekonomski kazalniki.
Objavljeno: 27.11.2009; Ogledov: 2142; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (758,76 KB)

4.
STABILNOST SLOVENSKEGA BANČNEGA SISTEMA IN VLOGA BANKE SLOVENIJE
Davorin Kušnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Diplomski seminar združuje tematiko sodobne in vse bolj nujne finančne stabilnosti znotraj slovenskega nacionalnega okvira, vpliv in vlogo Banke Slovenije ter posledice zadnje svetovne finančne krize. Zgodovina ekonomske znanosti vseskozi nakazuje dejstvo, da gospodarska rast nikoli ni linearna in razvoj nikoli ni konstanten. Obdobju prosperitete skoraj zagotovo sledi obdobje recesije in obratno. V postavljanju ogrodja za zdrav in predvsem stabilen finančni sistem neke države, morajo največ postoriti državni subjetki sami. Ključno je sodelovanje tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni, ki mora v procesu vzdrževanja stabilnosti finančnega sistema iskati poti naprednih izboljšav, zaščititi končne odjemalce finančih proizvodov in v kočni fazi doseganje cilja stabilnosti finančnega sistema.
Ključne besede: Finančna stabilnost, bančni sistem, finančna regulacija, finančni nadzor, Banka Slovenije, finančna kriza
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 1913; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (406,56 KB)

5.
VARNA RABA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA
Vera Udovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje kako pomembna je varnost v elektronskem bančništvu. Če ljudje niso prepričani o varnosti, se ne odločajo za uporabo e-bančništva. Elektronsko poslovanje pa brez tega nima smisla. Varnost dosegamo z zaščito podatkov tako, da jih zašifriramo in elektronsko podpišemo. Držati se moramo tudi varnostnih ukrepov. Uporabljati samo enkratna gesla ali pa bolj zanesljive pametne kartice. Banke pa nam s svoje strani zagotavljajo varnost z uporabo raznih principov in protokolov, ter s požarnimi zidovi. Informacije morajo potovati hitro, enostavno in po varni poti. Elektronsko bančništvo omogoča varno, hitrejše in lažje opravljanje bančnih storitev. Pridobimo si čas, nimamo opravka s papirnatimi obrazci in izognemo se čakalnim vrstam pred bančnimi okenci. Zato uporabljamo elektronsko bančništvo na domu ali v podjetju v času, ki nam najbolj ustreza, saj je odpiralni čas bank za marsikatero podjetje in tudi posameznika nesprejemljiv.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, vdor v bančni informacijski sistem, varnost podatkov, infrastruktura javnih ključev, kraja identitete.
Objavljeno: 18.02.2011; Ogledov: 1331; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (522,93 KB)

6.
KREDITIRANJE FIZIČNIH OSEB V ČASU FINANČNE KRIZE - ANALIZA BANK SLOVENSKEGA TRGA
Asmir Žilić, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema predstavitev bank in bančnega poslovanja predvsem na področju poslovanja s fizičnimi osebami. Bančništvo se v današnjem času srečuje z veliko konkurenco na trgu. Novi in bolj uspešno prodajan proizvod je postal gonilo slovenskega bančništva. Ne smemo izključiti pravilnosti in ustreznosti poslovanja na bančnem trgu, saj je to osnova za nadaljnjo poslovanje. Poslovanje banke zahteva zelo natančno in skrbno načrtovanje finančnih tokov, saj lahko banka le tako ostane sposobna zagotavljati ustreznost svojih storitev. Banke morajo svoje storitve ponujati čim bolj nemoteno, v enem kontinuiranem procesu, saj lahko le tako ohranijo dosedanje in privabijo nove komitente. Število kakovostnih komitentov lahko izjemno poveča priljubljenost določene banke. Namreč ljudje smo navajeni izbirati banko na osnovi priporočil oziroma na osnovi dobrih izkušenj. Bančništvo se v današnjem času razvija v smeri približevanja potrebam bodočih komitentov, se z zanimanjem posvetuje s stranko in ji na čim boljši način svetuje.
Ključne besede: finančna institucija, bančni sistem, finančni trg, kapital banke, finančni presežek, finančni primanjkljaj, likvidnost, varnost, rentabilnost, ekonomičnost, kapitalska ustreznost, multiplikacija, ponudba, povpraševanje, kratkoročni kredit, dolgoročno posojilo, poroštvo, hipoteka, zavarovanje, obresti, glavnica, kreditno tveganje, tržno tveganje.
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 2319; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (315,61 KB)

7.
SLOVENSKE BANKE V LUČI SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Mateja Čulk, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo opisuje slovenske banke v luči svetovne finančne in gospodarske krize. Svoje proučevanje sem usmerila na slovenske banke, kjer sem proučila razloge, vzroke in posledice krize za slovenski bančni sistem. Opisala sem začetek finančne krize v ZDA leta 2007 in njen prehod na realno gospodarsko krizo. V zadnjem delu diplomskega dela sem opisala strategije izhoda iz krize za Slovenijo in Evropski načrt izhoda iz krize.
Ključne besede: Ključne besede: finančna kriza, gospodarska kriza, kreditni krč, protikrizni ukrepi, oživitev gospodarstva, bančni sistem.
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 2116; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
ZNAČILNOSTI ŠVICARSKE DEVIZNOTEČAJNE POLITIKE IN EKONOMSKEGA SISTEMA
Tamara Belak, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Švica je neodvisna, nevtralna, v mnogih pogledih zelo samosvoja federacija. Njen unikaten politični sistem neposredne demokracije ji je v preteklosti in ji še danes omogoča status države s posebnimi odnosi z Evropsko unijo. Kot nečlanica Evropske unije, ima s slednjo podpisanih več sporazumov, ki so se izkazali kot uspešni. Kljub izredni majhnosti domačega trga in navkljub dejstvu, da nima lastnih virov naravnih bogastev, predstavlja izjemno uspešno gospodarstvo svetovnega formata. Tržno nišo je našla v izvažanju visokokakovostnih in visokocenovnih izdelkih ter storitev, predvsem finančnih, zavarovalniških in bančnih. Sploh bančni sektor doprinese velik delež švicarskemu BDP, za kar se lahko zahvali privatnemu bančništvu in bančni tajnosti. Svojo konkurenčnost vzdržuje, kljub temu, da ima svojo valuto. Švicarski frank se že dlje časa uvršča med pet vodilnih valut sveta. Status trdne valute mu omogočajo občasne intervencije švicarske narodne banke, ki manipulira s količino denarja v obtoku in določanjem obrestne mere. Je skorajda edina država na svetu, ki ohranja pozitivno mednarodno trgovanje s Kitajsko, kar pomeni da več izvozi na Kitajsko kot uvaža iz nje.
Ključne besede: nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, bančni sistem, monetarna politika, bilateralni sporazumi, Evropska unija.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1345; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

9.
STRES TESTI V BANČNEM SEKTORJU
Mateja Županek, 2011, diplomsko delo

Opis: Banke kot najstarejša finančna institucija skrbijo za finance svojih komitentov. Skrbeti morajo tudi za finančno stabilnost bančnega sistema države, ker je pomemben za narodno gospodarstvo. V skladu z zakonom, ki določa iz česa se banka lahko financira in kako mora poslovati, banke skrbijo, da nemoteno poslujejo in omogočajo svojim komitentom posle ki jih nudijo. Kadar pa banka ne more vplivati na zunanje šoke, ki so jih nenamerno povzročile tuje banke in imajo vpliv na celoten sistem, mora imeti vsaka banka kapital s katerim pokrije tveganja, ki so že vnaprej znana. Za ugotavljanje ali bo banka preživela v naslednji krizi se uporabljajo tako imenovani stres testi. Stres teste delimo na makro stres teste in na mikro stres teste. Makro stres testi, so tisti stres testi v katero je vključen celoten bančni sistem. Makro stres teste uporablja tudi evropska centralna banka in rezultate teh stres testov za leto 2010 in 2011 sem uporabila tudi v diplomskem seminarju, kjer sem jih na kratko razložila in analizirala. Izpostavila sem dve banki, in sicer Novo ljubljansko banko d.d., ki je naša slovenska banka in špansko banko Grupo BBVA. Banki se glede na obsežnost poslovanja in velikost razlikujeta, vendar tisti parameter, ki je za nas pomemben ne vključuje teh razlik. Nato sem še analizirala Novo Ljubljansko banko glede na leto 2010 in 2011 in sem prišla do ugotovitve, da je zadnja kriza kar krepko vplivala na poslovanje banke in da bo morala banka sprejeti ukrepe, da bo pri naslednjem šoku lahko nemoteno poslovala. Pri pisanju sem prišla do ugotovitev, da so stres testi tisto orodje, ki banke lahko pripravi na takšne in drugačne šoke in jim pokaže. Kje so najbolj ranljivi in kaj morajo ukreniti, da se poslovanje ne bo bistveno spremenilo. Drugi stres testi so mikro stres testi, ki so javnosti nedostopni. Kot smo na začetku zapisali, so banke najstarejše finančne institucije in skrbijo za finančno stabilnost države.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: banka, centralna banka, poslovna banka, finančna stabilnost, bančni sistem, načela financiranja, pravila financiranja, stres testi, makro stres testi, mikro stres testi.
Objavljeno: 13.12.2011; Ogledov: 1941; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (218,55 KB)

10.
ANALIZA PRENOSLJIVOSTI NEMŠKEGA MODELA SLABE BANKE V SLOVENIJO
Tina Hočevar, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava področje bančništva oziroma reševanje bančnega sistema z različnimi pristopi s poudarkom na reševanju bančnega sistema s slabo banko. Mnogo svetovnih bančnih sistemov se je po eskalaciji finančne krize znašlo v težavah. Praksa je pokazala, da so zaradi visoke povezanosti bančnega sistema z gospodarstvom in obratno novonastale zaostrene razmere zahtevale ukrepanje držav. Države so se odzvale z različnimi ukrepi opisanimi v drugem delu in tudi kombinacijo ukrepov, med katerimi se je ustanovitev slabe banke in prenos slabih sredstev, v več primerih izkazala za primerno. Predvideva se, da bodo banke očiščene slabih terjatev na ta način revitalizirane in pripravljene prispevati k izhodu iz krize. Dobri primeri iz prakse kažejo, da je bilo reševanje bančnega sistema pred zadnjo finančno krizo uspešno z implementiranjem slabe banke na Švedskem, v zadnjem kriznem obdobju pa v ZDA in Nemčiji. Podoben razvoj dogodkov se je odvijal tudi na Slovenskem, kjer je reševanje bančnega sistema s poroštvi/jamstvi, dokapitalizacijami, nadzorovanimi likvidacijami sicer zajezilo naglo slabšanje položaja bančnega sistema, vendar ga ni preprečilo in odpravilo. Skladno s to ugotovitvijo smo v nalogi v zadnjem delu podrobneje raziskali načine reševanja bančnega sistema s slabo banko. Za najbolj primernega za primerjavo smo ocenili nemški model slabe banke, saj gre pri njem za novejši model, katerega portfelj je tako kot pri slovenskem modelu manj homogen v primerjavi z ostalimi navedenimi modeli. Opravili smo poglobljeno raziskavo prenosljivosti nemškega modela slabe banke na slovenskega z izvedbo primerjalne analize modelov, in sicer z vidika posameznih elementov nemške in slovenske slabe banke, njunih prednosti in pomanjkljivosti ter strukture njunih portfeljev.
Ključne besede: bančni sistem, načini reševanja bančnega sistema, slaba banka
Objavljeno: 27.02.2015; Ogledov: 830; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici