| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA PSA V OTROŠKI KNJIŽEVNOSTI
Miha Hliš, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga psa v otroški književnosti je bila zapisana na podlagi analize kratkih proznih del (kratka realistična zgodba, črtica, pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba) avtorjev Kristine Brenk (Kanglica kaše), Frana Saleškega Finžgarja (Moj Kuža Jazon), Jane Goodall (Doktor Belko), Ivana Cankarja (Psi), Branke Jurca (Čuj prvič v morju in Čuj in osa), Alojza Bolharja (Volk pes in mačka, Železni prstan, Zakaj črti pes mačko, a mačka miš?, Pes in mačka, Pes mačka in volk in zakaj sovraži pes zajca?), Jacoba in Wilhelma Grimma (Bremenski mestni godci in Stari Sultan), Svetlane Makarovič (Kam se je kužku mudilo, Psiček Piki išče zlato in Kužek išče dom), Marjete Novak (Kužmucke), Hayley Daze (Packo najbolj nagajivi kuža: vožnja s čarobno preprogo), Jakoba Kelemine (Pesjan, Kristjan uteče iz pesjanskih rok, Kralj Pesoglav, Pes Marant), Antona Buzetija (Vrabček in stari pes), Matije Valjavca (Pes je ogrizel kugo), Polone Kovač (Težave in sporočila psička Pafija in Pet kužkov išče pravega), in Dima Zupana (Hektor in zrela hruška). Namen diplomskega dela je bil predstaviti psa v vseh funkcijah, v katerih se pojavlja v mladinski književnosti, opredeliti kratke prozne vrste, jih razvrstiti in opisati njihove značilnosti, pri vsaki kratki prozni vrsti pa analizirati primere posameznih del in vlogo živalskega lika (psa). Diplomsko delo je teoretično, zato so bile uporabljene deskriptivna metoda pri opredelitvi in opisovanju kratkih proznih vrst, komparativna metoda pri primerjanju pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah ter metoda analize in sinteze pri analiziranju različnih del kratkih proznih vrst, v katerih nastopa pes (analiza), pri iskanju podobnosti oz. pravila o načinu pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah (sinteza). S pomočjo vseh raziskovalnih metod smo prišli do zanimivih rezultatov. Ugotovili smo, da pes kot lik nastopa v vseh kratkih proznih vrstah, razen v kratki znanstvenofantastični zgodbi. V vseh drugih kratkih proznih vrstah se je lik psa pojavil. Ni nastopal vedno kot glavni lik, je pa prinašal bolj ali manj vidno sporočilo, ki ga bralec (otrok) lahko uporabi za svoje življenje. Prav tako smo ugotovili, da ima vsaka kratka prozna vrsta svoje posebnosti, zato so se tudi lastnosti pasjega lika med seboj razlikovale v pomenu in vlogi. Pri večini primerov je pes nastopal kot pozitiven ali vsaj nevtralen lik. Samo v bajkah je ta lik nosil izrazito negativen predznak, a kljub vsemu prinašal pozitivno sporočilo bralcu. Deloma se je negativni predznak pojavljal tudi v pripovedkah in basnih. V njih je bilo med liki moč zaznati za spoznanje več nasilja kot v drugih kratkih proznih vrstah. Opazili smo, da se psi kot živali pojavljajo samo v realističnih kratkih proznih vrstah, torej v kratki realistični zgodbi in črtici. Personificirani ali poosebljeni psi se pojavljajo samo v sodobni umetni pravljici. Počlovečeni ali antropomorfni psi pa se pojavljajo v vseh drugih kratkih proznih vrstah, torej v ljudski ali folklorni pravljici, klasični umetni pravljici, kratki fantastični zgodbi, bajki, pripovedki, basni in živalski zgodbi. Psi se torej v kratkih proznih vrstah najpogosteje pojavljajo v počlovečeni ali antropomorfni obliki.
Ključne besede: Opredelitev kratkih proznih vrst, kratka realistična zgodba, črtica, ljudska ali folklorna pravljica, klasična umetna pravljica, sodobna umetna pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba, pojavnost psov, analiza primerov posameznih del, analiza vloge psa.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2015; Ogledov: 2410; Prenosov: 699
.pdf Celotno besedilo (596,63 KB)

2.
PLESNA DRAMATIZACIJA NA PODLAGI TOMAŽIČEVIH PRAVLJIC IN BAJK
Aleksandra Križanič, Tadeja Štuhec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo zapisali deset scenarijev za plesno dramatizacijo na podlagi Tomažičevih pravljic in bajk. Tako smo se ukvarjali z dvema področjema, in sicer z mladinsko književnostjo in metodiko plesne vzgoje. Namen oz. cilji našega teoretičnega diplomskega dela so: zapisati scenarije kot predloge za praktično izvajanje, izpostaviti korelacijo med mladinsko književnostjo in metodiko plesne vzgoje ter proučiti strokovno literaturo s teh dveh področij. Pri področju mladinske književnosti smo se osredotočili na Tomažičeve pohorske pravljice in bajke, v katerih so zajeta bajeslovna bitja, ki smo jih še posebej poudarili (identifikacija, doživljanje). S področja plesne vzgoje smo proučili naslednje teme: plesno dramatizacijo in izražanje, metode in oblike ter nastopanje predšolskih otrok. Zaradi celostne obravnave plesne dramatizacije smo proučili strokovno literaturo tudi z ostalih vzgojnih področij kurikuluma. Za uresničitev zadanih ciljev smo izbrali deskriptivno metodo, ki smo jo uporabili za opisovanje znanih dejstev, odnosov in procesov iz literature. Metodo analize smo uporabili pri analiziranju kratke proze Jožeta Tomažiča. Uporabili smo še metodo sinteze (v sklepu), metodo klasifikacije (literarne vrste, zvrsti Jožeta Tomažiča), zgodovinsko metodo (umeščanje avtorja v prostor in čas) ter metodo generalizacije in specializacije (v scenarijih).
Ključne besede: Jože Tomažič, pravljica, bajka, bajeslovna bitja, spodbude, plesna dramatizacija, scenariji.
Objavljeno v DKUM: 11.09.2009; Ogledov: 3684; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici