| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Kazalniki pregrevanja gospodarstva na makro ravni in ukrepi centralnih bank
Matic Skrbinšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta preučujemo pregrevanje gospodarstva na podlagi analize makroekonomskih in finančnih kazalnikov. S pregledom relevantne literature s področja pregrevanja gospodarstva se seznanimo s ključnimi kazalniki pregrevanja gospodarstva in ugotavljamo, da pomembne signale, da je gospodarstvo v fazi pregrevanja dajejo predvsem, BDP, inflacija, stopnja brezposelnosti, nepremičninski trg in obrestna mera v okviru makroekonomskih kazalnikov, ter razmerje med posojili in vlogami, zadolženost zasebnega sektorja, finančni vzvod in zgodnji opozorilni indikatorji v okviru finančnih kazalnikov. Na podlagi ukrepov centralnih bank na pregrevanje gospodarstva se posvetimo analizi restriktivne monetarne politike, inflacijskega ciljanja ter transmisijskem mehanizmu. Obenem pa predstavimo tudi dopolnitev finančnega vzvoda iz okvirja Basel III ter na kratko analiziramo omejevanje potrošniških posojil s strani Banke Slovenije. V zadnjem delu projekta pa se posvetimo še fazi pregrevanja ameriškega gospodarstva pred veliko recesijo, kjer ugotovimo, da bi se najhujši krizi lahko izognili, kar se pa zaradi pomanjkanja regulacije in ustreznih monetarnih politik ni zgodilo.
Ključne besede: finančni kazalniki, makroekonomski kazalniki, pregrevanje gospodarstva, ukrepi centralnih bank, velika recesija
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 269; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

2.
Organizacijske strukture v bančništvu
Blaž Roškarič, 2021, diplomsko delo

Opis: Organizacijska struktura je pomemben del vsakega podjetja, banke in katerekoli organizacije nasploh. Oblikovana je zato, da jasno prikazuje, kateri so deli podjetja, banke oz. organizacije ter kako so ti deli med seboj povezani. Podjetja, banke in organizacije svojo organizacijsko strukturo redno objavljajo in posodobljajo v svojih letnih poročilih ter objavijo na spletnih straneh. Podjetja in organizacije uporabljajo tri vrste organizacijskih struktur, in sicer navpična (enostavna, poslovno-funkcijska in decentralizirana ali poslovno-enotna), vodoravna (produktno-matrična in projektno-matrična) in vodoravna ali procesna organizacijska struktura. Na njihovo oblikovanje vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Organizacijske strukture v bančništvu so deležne sprememb in drugačnih oblik, kot pri ostalih vrstah organizacij. V bančništvu poznamo tri vrste organizacijskih struktur, to so poslovno-enotna, funkcionalna in divizijska organizacijska struktura. Digitalizacija in COVID-19 sta ena izmed najbolj vplivnih dejavnikov, ki pomembno vplivata na organizacijsko strukturo, delovanje, organiziranje in poslovanje bank, tudi v slovenskih poslovnih bankah. Štiri največje slovenske poslovne banke, Nova KBM d.d., NLB d.d., SKB d.d. in UniCredit Banka Slovenija d.d. imajo hierarhično poslovno-enotno organizacijsko strukturo na podlagi vrste komitenta. Omenjene slovenske poslovne banke so bile primerjane tudi na podlagi naslednjih primerjalnih kriterijev: število nivojev managementa banke, število oddelkov znotraj posameznega nivoja, število divizij, prevladujoči tip organizacijske strukture, obstoj oddelka za etičnost in družbeno odgovornost, pozicioniranost upravljanja s tveganji znotraj organizacijske strukture ter število podružnic. Podatki o teh primerjalnih kriterijih so bili pridobljeni iz letnih poročil omenjenih bank. Glavne ugotovitve so, da so štiri največje slovenske poslovne banke med seboj primerljive oz. da imajo enake lastnosti glede števila nivojev managementa banke, prevladujočega tipa organizacijske strukture, obstoju oddelka za etičnost in družbeno odgovornost ter pozicioniranosti upravljanja s tveganji znotraj organizacijske strukture, medtem ko se v številu divizij in številu podružnic med seboj razlikujejo. Podatkov o tem, koliko oddelkov znotraj posameznega nivoja imajo Nova KBM d.d., NLB d.d., SKB d.d. in UniCredit Banka Slovenija d.d., nimajo razkritih, ker so del internega akta in posledično poslovna skrivnost.
Ključne besede: organizacijska struktura, banka, tipi bančnih organizacijskih struktur, slovenske poslovne banke, organizacijska struktura slovenskih poslovnih bank
Objavljeno v DKUM: 14.10.2021; Ogledov: 582; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

3.
Povezave med uspešnostjo bank z nacionalnima bruto domačima proizvodoma Slovenije in Švice
Helena Cenc, 2019, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta obravnavamo gibanje bruto domačega proizvoda Slovenije in Švice v primerjavi z uspešnostjo bank v Sloveniji in Švici. V začetnih poglavjih najprej opredelimo pojem bruto domačega proizvoda, kako je sestavljen in kateri so dejavniki, ki vplivajo na njegovo gibanje. Za tem prikažemo gibanje bruto domačega proizvoda za Slovenijo in Švico za obdobje od leta 2007 do leta 2018. V nadaljevanju smo opredelili kazalnike, s katerimi smo ugotavljali uspešnosti bank v Sloveniji in Švici. Za obe državi smo izračunali štiri kazalnike, katerih gibanje smo prikazali tudi z grafi. V primeru Slovenije smo še navedli nekatere razloge za gibanje kazalnikov. V naslednjem poglavju pa smo s Pearsonovim koeficientom korelacije izračunali moč korelacije med BDP in posameznim izračunanim kazalnikom ter za vsak kazalnik izdelali graf, kjer je v istem grafu prikazano gibanje BDP in posamezni kazalnik. V sklepu smo podali ugotovitve naše raziskave ter podali predloge s katerimi bi lahko raziskavo razširili in dobili tudi točnejše podatke.
Ključne besede: uspešnost bank, gibanje BDP, Slovenija, Švica
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 714; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (635,16 KB)

4.
Povezava med obsegom kreditne aktivnosti ter kreditnimi standardi in kreditnimi pogoji
Sanja Celcer, 2018, magistrsko delo

Opis: Učinkovitost kreditnega trga je lahko zaradi tržnih nepopolnosti, kot je na primer problem informacijske asimetrije, pogosto ogrožena, saj asimetrična porazdelitev informacij med drugim otežuje proces financiranja najbolj donosnih investicijskih priložnosti oz. projektov. Informacije so bistven element v kreditnem procesu, zato banke velikokrat poslujejo in sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnih prošenj v pogojih negotovosti in s tveganjem. Posledično banke v želji po ustrezni oceni kreditne sposobnosti potencialnih posojilojemalcev in pred ustrezno odločitvijo o ponudbi posameznih posojil in njihovih pogojih sprejmejo kreditne standarde in določijo kreditne pogoje, pod katerimi so dejansko pripravljene odobriti posojilo. Kreditni standardi predstavljajo interna merila za odobritev bančnih posojil in odražajo posojilno politiko bank, medtem ko so kreditni pogoji del dejanskega izvajanja kreditne politike. V magistrski nalogi proučujemo povezave med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju kot tudi povezave med kreditnimi standardi in kreditnimi pogoji za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Ker banke zaradi nepopolnosti na kreditnem trgu sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnega zahtevka v pogojih negotovosti in s tveganjem, zlasti v obdobju finančnih pretresov, nas je zanimalo tudi, ali so banke po začetku globalne finančne krize začele kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju zaostrovati. Ne nazadnje zaradi prociklične narave kreditne aktivnosti bank proučujemo tudi povezavi med rastjo realnega BDP in spreminjanjem kreditnih standardov ter obsegom novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Na osnovi rezultatov empiričnega preverjanja zastavljenih hipotez izpostavljamo šest ključnih ugotovitev magistrskega dela. Ugotavljamo, da med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil obstaja šibko izražena negativna, vendar statistično neznačilna povezava, zato negativne korelacije med zadevnimi spremenljivkami ni mogoče statistično značilno potrditi. Ugotavljamo tudi, da med spreminjanjem kreditnih standardov in dejavnikov kreditnih pogojev obstaja pozitivna in statistično značilna povezava, kar lahko potrdimo s kar enoodstotnim tveganjem. Prav tako ugotavljamo, da obstaja med spreminjanjem kreditnih standardov in stopnjo rasti realnega BDP statistično značilno negativna in srednje močna povezava, kar lahko potrdimo z enoodstotnim tveganjem. Statistično neznačilno, a šibko in pozitivno povezavo pa je mogoče ugotoviti med stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil in stopnjo rasti realnega BDP. Dokazali smo tudi, da so po začetku globalne finančne krize banke začele zaostrovati kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju.
Ključne besede: informacijska asimetrija (negativna selekcija in moralno tveganje), kreditno racioniranje, kreditni standardi, kreditni pogoji, anketa o bančnih posojilih, korelacijska analiza, kreditna aktivnost bank.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2018; Ogledov: 893; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

5.
Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoru
Larisa Ferletič, 2018, magistrsko delo

Opis: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Ključne besede: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Objavljeno v DKUM: 14.06.2018; Ogledov: 981; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

6.
Are cooperative banks better equipped to weather financial crisis than their commercial counterparts? : evidence from the Italian banking sector before and during the credit crisis
Mitja Stefancic, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Background and Purpose: The aim of this paper is to empirically investigate the performance of different types of Italian banks before and during the recent credit crisis with an emphasis on the behaviour of cooperative banks. It is well established in theory that cooperative banks follow more conservative business strategies and care more for stakeholders in comparison to commercial banks. On this background, the paper tries to show the empirical effects of those characteristics on the cooperative bank’s performance during financial distress compared to commercial banks. In fact, the paper can prove that Italian cooperative banks were less exposed to the shocks of the crisis and showed a better performance. Methodology: In order to assess whether cooperative banks performed differently at all from commercial banks during the 2005-2012 period, return on average assets (ROAA), cost efficiency and loan quality have been investigated by means of a sample of 594 Italian banks, pooled OLS and (when possible) a fixed effects estimator. Results: Overall, Italian cooperative banks performed better than other Italian banks during the financial crisis. The quality of loans deteriorated less in these banks than in others, while no significant differences have been observed in terms of ROAA and cost efficiency between these and other banks. Conclusion: My paper provides empirical evidence for a well established theoretically derived hypothesis: Italian cooperative banks operate differently than standard commercial banks which is especially noticeable during times of crisis. The fact empirically demonstrated that different banking models have shown different reactions to the financial crisis and economic downturn has important policy implications. Due to both characteristics of cooperative banks and severe limitations in the financial policies by the Italian government during the credit crisis an ironical pattern has emerged: While Italian cooperative banks were less exposed to the shocks of the crisis, they would have been less able to adjust to them since the financial rescue program was designed primarily for commercial banks.
Ključne besede: cooperative banks, bank performance, bank efficiency, bank soundness, credit crisis
Objavljeno v DKUM: 28.11.2017; Ogledov: 1143; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (465,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Identification of hypothetical duplicate accessions of plums (Prunus domestica L.) within the Slovene Plant Gene Bank Collection using molecular markers
Metka Šiško, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: The main goal of the Slovene Plant Gene Bank is preservation, maintenance and evaluation of traditional cultivars and other useful genotypes. The Faculty of Agriculture and Life Sciences houses among other plant materials also numerous accessions of plums (Prunus domestica L.). Duplicates among 15 accessions were studied using six microsatellite primer pairs. These microsatellite markers revealed an average of 7.67 alleles per locus, and a range of 4 to 10 different alleles per locus. The genetic distances between studied accessions were calculated using the Dice coefficient to form a dendrogram. The six SSRs were found to be adequate for differentiating among genotypes within the collection. Among the analysed accessions no duplicates were found.
Ključne besede: gene bank, duplicate accessions, Prunus domestica, plums, SSR markers
Objavljeno v DKUM: 14.11.2017; Ogledov: 984; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (439,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Kreditna ponudba izbranih slovenskih bank za študente
Simona Muhič, 2017, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ko situacije v življenju postajajo vedno bolj nepredvidljive. Presenetijo nas različni dogodki in pojavijo se želje in potrebe za katere potrebujemo veliko finančnih sredstev. Študenti se morajo med svojim študentskim življenjem nemalokrat odpovedati svojim sanjam, saj za njih preprosto nimajo dovolj denarja. Če nam za uresničitev želja ne zadostujejo lastna finančna sredstva, se lahko kot rešitev pojavi tudi banka in njena kreditna ponudba, ki je prilagojena posameznim segmentom bančnih komitentov in torej tudi študentski populaciji. V delu diplomskega projekta smo raziskali, zakaj je študentsko populacijo potrebno obravnavati kot poseben segment. Ukvarjali smo se z osnovnim raziskovalnim vprašanjem; ali banke v slovenskem bančnem sistemu študente kot segment obravnavajo ločeno od ostalih fizičnih oseb. Za banko je izrednega pomena, da zna spoznati potrebe in želje njenih komitentov, ter, da na podlagi tega izoblikuje ustrezno prilagojeno ponudbo. Ugotovili smo, da so študenti za banke ena izmed najboljših priložnosti, namreč ko enkrat postanejo komitenti neke banke in so s ponudbo zadovoljni, ostanejo njihovi komitenti v večini primerov celo življenje. Po pregledu spletnih stranih izbranih bank smo ugotovili, da se študentska populacija obravnava kot poseben segment, saj se ponudbi namenjeni študentom in fizičnim osebam med seboj razlikujeta. Slovenske banke imajo v povprečju oblikovano posebno ponudbo študentskih kreditov.
Ključne besede: banka, kredit, bančni komitent, študenti, ponudba slovenskih bank
Objavljeno v DKUM: 07.11.2017; Ogledov: 1235; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (750,64 KB)

9.
Assessment of the state of competition in the banking market in the Russian Federation
Anna Rabdanova, Vera Bulatova, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Competition is one of the factors directly influencing the development of the banking market, the stability of the banking system, and the monetary system as a whole. This article describes the features of banking competition, methods of analysis of banking competition, and an analysis of the current state of competition in the banking market in the Russian Federation. The analysis of banking competition in the Russian Federation was performed using the concentration ratio for the top three companies and the Herfindahl-Hirschman Index. The research concludes with an assessment of the state of competition in the banking market and identification of the barriers to entering the financial services market.
Ključne besede: Commercial bank, bank competition, banking market, market concentration
Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 1075; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (340,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Digitalizacija v veliki zavarovalnici
Katja Bajec, 2017, magistrsko delo

Opis: Raziskali smo digitalizacijo v finančnih institucijah. V prvem delu smo prikazali celovit vidik digitalizacije, torej digitalne procese, digitalne produkte, digitalizacijo storitev in nove koncepte ter nove prodajne poti. Digitalizacija ima tudi velik vpliv v bankah in zavarovalnicah ter na njihovo poslovanje in ugotavljali smo, kako se to odraža na strankah. To smo tudi opredelili v drugem in tretjem poglavju. V drugem delu smo predstavili, kako pristopajo banke v Sloveniji in Evropi k digitaliziranosti poslovanja in s kakšnimi izzivi se pri tem soočajo. V tretjem poglavju smo predstavili digitalizacijo velike avstrijske zavarovalnice UNIQA, ki bo v naslednjih letih za digitalizacijo in IT modernizacijo namenila kar 500 milijonov evrov.
Ključne besede: digitalizacija bank, zavarovalnic, vidiki digitalizacije, modeli digitalizacije bank, novi poslovni modeli, novi trendi tehnologije.
Objavljeno v DKUM: 11.07.2017; Ogledov: 1101; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici