1. Analiza prehoda v krožno gospodarstvo: primer mestne občine ljubljanaBogdana Gorza, 2021, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih je človeštvo s svojim nespametnim ravnanjem močno ogrozilo okolje. Posledice egocentričnega odnosa do okolja se že kažejo v naravnih nesrečah (poplave, požari, suša, pomanjkanje pitne vode, svetovna lakota itn.).
Gradbene odpadke uvršamo med t. i. težke kovine in nikakor ne bi smeli dopustiti, da končajo v okolju. V Sloveniji imamo kljub višji okoljski ozaveščenosti po vsej državi še vedno razpršena divja odlagališča. Odpadki, ne glede na vrsto in količino, ki pristanejo v okolju, povzročajo obremenitve okoljskega sistema. Posebej velike obremenitve za okolje povzročajo azbestni odpadki, kajti vsebujejo strupene kancerogene snovi in so zelo nevarni za okolje, človeka in živali.
Pri prenovi bivše tovarne Rog nastanejo enormne količine gradbenega odpada. Evropska unija čedalje bolj spodbuja trajnostno gradbeništvo, torej predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov v lahke frakcije in varno odstranitev gradbenih odpadkov. Pri prenovi bivše tovarne Rog bodo upoštevani vsi okoljski ukrepi in tudi smernice krožnega gospodarstva. Azbestni odpadki se morajo skupaj z ostalimi nevarnimi gradbenimi odpadki varno odstraniti in odpeljati v najbližji regijski center, nenevarne odpadke pa je treba ločiti od nevarnih. Pri gradnji Centra Rog bodo uporabljeni prijazni gradbeni materiali, center pa bo energetsko varčen in okolju prijazen.
Na podlagi treh opravljenih intervjujev smo izvedeli, da imajo na Mestni občini Ljubljana zelo dobro zastavljeno strategijo na področju krožnega gospodarstva, ravnanja z gradbenimi odpadki in tudi z ostalimi vrstami odpadkov. V opravljenih intervjujih smo izvedeli, da bo projekt »Center Rog« veljal za okolju prijazen projekt.
Ključne besede: gradbeni odpadki, azbest, krožno gospodarstvo, Center Rog, Mestna občina Ljubljana.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2021; Ogledov: 1360; Prenosov: 226
 Celotno besedilo (2,58 MB) |
2. Logistični izzivi pri odstranjevanju in uničevanju azbestaAnita Brumec, 2013, diplomsko delo Opis: S problemom azbesta smo se srečali, ko smo pomagali pri delu v našem družinskem podjetju. Nanj smo postali zelo pozorni in se začeli spraševati, kaj je azbest. Kateri materiali ali proizvodi ga vsebujejo? Kaj naj storimo z dotrajano kritino in proizvodi, ki ga vsebujejo? Kdo, kako in kje lahko odstranjuje izdelke iz azbesta?
Ko smo začeli brskati po razni literaturi in virih, smo spoznali, da nas azbest spremlja že zelo dolgo, vendar je v zadnjem stoletju odigral vlogo koristne in pa tudi zelo nevarne in prepovedane snovi. V tem stoletju so številne raziskave dognale tudi teze, da so materiali in proizvodi škodljivi za zdravje ljudi in imajo zelo negativen vpliv na okolje. Povzročajo namreč številne bolezni, med katerimi je na prvem mestu azbestoza, sledijo pljučni rak, maligni mezoteliom plevre in peritoneja. Azbestoza je poklicna bolezen, ki je zelo pogosta pri ljudeh, ki so dalj časa svoje delo opravljali na delovnih mestih, na katerih so bili izpostavljeni azbestu.
Ključne besede: azbest, varstvo okolja, izdelki iz azbesta, uničevanje, odstranjevanje.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2013; Ogledov: 1376; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,47 MB) |
3. |
4. Pozne lekcije iz zgodnjih svaril : previdnostno načelo 1896-20002004, strokovno delo Ključne besede: okolje, politika okolja, Evropa, varstvo okolja, onesnaževanje okolja, zdravje, nevarne snovi, bolezni, zakonodaja, Evropska unija, klimatologija, zdravljenje, znanje, mišljenje, azbest, polivinil, zrak, ozon, zdravila, plini, bolezni
Objavljeno v DKUM: 02.06.2012; Ogledov: 2578; Prenosov: 121
 Povezava na celotno besedilo |
5. |
6. |
