Search the digital library catalog

Abstract: Intelektualna lastnina že od nekdaj tesno sodeluje z razvojem novih tehnologij, zato je ključnega pomena, da se politika in zakonodajalci hitro prilagajajo, s čimer ohranijo korak z napredkom tehnologije. Razvoj umetne inteligence predstavlja potencialno pretresanje sistema intelektualne lastnine, kar postavlja pomembna vprašanja glede avtorstva, lastništva in morebitnih kršitev pravic. Obstaja prepričanje, da je za napredovanje tehnologije UI ključno, da politični določevalci ukrepajo hitro in preudarno, da zagotovijo učinkovit pravni sistem intelektualne lastnine, ki bo zmanjšal morebitne negativne družbene, etične in ekonomske posledice, hkrati pa bo sledil temeljnim vrednotam EU. Umetna inteligenca je prelomna tehnologija, ki že vpliva in še bo na številna področja človeškega delovanja, med drugim tudi na avtorsko pravo in pravo pravic intelektualne lastnine. Avtorske pravice v EU že od nekdaj pripadajo ustvarjalcem, človeškim avtorjem, ki so delo ustvarili s svojim intelektom in kreativnostjo. Širjenje in napredek UI pa povzroča številne nove izzive in vprašanja na področju avtorskih pravic pri delih, ki jih v celoti ustvari UI ali pa je uporabljena le kot orodje za ustvarjanje. EU se zaveda teh izzivov in se aktivno ukvarja s prilagajanjem svojega pravnega okvirja avtorskih pravic, da bi v svoje regulativne okvirje zaobjela tudi UI in njene vplive na ustvarjanje. Pomembno je razviti in najti uravnotežen pristop k zakonski ureditvi, ki bo spodbujal inovacije na področju UI ter obenem ščitil pravice ustvarjalcev in vseh ostalih deležnikov.
Keywords: Intelektualna lastnina, avtorske pravice, umetna inteligenca, zakonodaja
Published in DKUM: 20.11.2023; Views: 446; Downloads: 98
Full text (860,52 KB)

Abstract: Ustvarjalne dosežke je treba zavarovati in primerno nagraditi ter ljudi tako stimulirati k nadaljnjemu ustvarjanju. Avtorsko in sorodne pravice v Republiki Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Na osnovi zakona se ustvarjalna dela, tudi s področja izobraževanja, uvrščajo med avtorska dela. Avtorskopravno varstvo vključuje stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Vsako avtorsko delo mora izpolnjevati pet osnovnih predpostavk. Te predpostavke so, da mora delo biti stvaritev, biti mora s področja književnosti, znanosti ali umetnosti, biti mora rezultat duhovnega izražanja, kar pomeni, da se morajo v njem odražati avtorjeve misli in občutki, izraženo mora biti na način, ki je človeku zaznaven, in mora biti individualno. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah navaja odprto listo primerov, ki so najbolj tipični za avtorska dela. Na področju izobraževanja poznamo avtorska dela, ki jih v času izobraževanja ustvarijo učenci in študenti, in tista, ki jih za namene poučevanja ustvarijo učitelji in profesorji. Na nižjih stopnjah izobraževanja, na primer v osnovnih in srednjih šolah, je bolj malo del, ki bi kazala tolikšno mero ustvarjalnosti, da bi lahko izpolnjevala osnovne predpostavke avtorskega dela, na univerzah pa se od študentov zahteva, da za namene študija ustvarijo dela, ki pogosto izpolnjujejo vse predpostavke. Tipični primeri takih del so diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije. Na drugi strani pa so tista avtorska dela, ki jih ustvarijo profesorji za namene poučevanja, najbolj tipični primer tega pa so predavanja. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah govorjena dela in s tem predavanja izrecno uvršča med avtorska. Pri delih profesorjev se pojavijo tudi vprašanja, ali so izpitna vprašanja avtorska dela. Pri vseh delih je treba paziti, da kroga avtorskih del ne širimo umetno, ne smemo pa jih avtomatično izločiti. Zaradi tega bo treba v vsakem posameznem primeru ocenjevati izpolnjenost osnovnih predpostavk avtorskega dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah za namene izobraževanja določa izjeme od avtorske pravice. Uporaba avtorskih del je za namene izobraževanja prosta in avtorjevo dovoljenje za uporabo ni potrebno. Ob takšni uporabi pa je treba navesti vir in avtorstvo dela, saj se v nasprotnem primeru znajdemo na področju kršitev avtorskih pravic. Pri omejitvah gre za iskanje ravnotežja med interesi avtorja in družbenimi interesi do pretoka informacij in dostopa do znanja. Omejitve so dopustne le v razumni meri in v okviru predvidenega namena, primeri pa morajo biti določeni z zakonom. Prosta uporaba za namene pouka študentom dopušča uporabo avtorskih del, ne da bi se ti morali veliko ukvarjati z avtorskih pravom. Države članice Evropske unije pa ne določajo enakih omejitev avtorske pravice za namene izobraževanja, kot jih določa slovenski avtorski zakon.
Keywords: avtorska pravica, izobraževanje, izjeme od avtorske pravice, kršitve avtorskih pravic
Published in DKUM: 11.12.2020; Views: 1308; Downloads: 168
Full text (890,27 KB)

Abstract: Dejstvo je, da je glasba na takšen ali drugačen način del našega vsakdana. Internet in z njim selitev glasbe v oblak pa lahko vodita do uporabe piratskih kopij. K temu nedvomno veliko prispevajo tudi organi pregona, ki z aktivnostjo oz. pasivnostjo omogočajo tovrstno pretakanje glasbe. Tovrstna sklepanja so nas spodbudila k raziskovanju, kaj dejansko vodi k dejavnikom vpliva na področju uporabe piratskih kopij v glasbeni industriji. Glede na to, da je na slovenskem področju malo znanstvene literature s področja poznavanja in rabe piratskih kopij v glasbeni industriji, smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo med posamezniki, ki jih obravnavana tematika zanima, oz. posamezniki, ki so vpeti v področje glasbene industrije (N = 84). Anketni vprašalnik smo razposlali preko Facebooka, vsak pa je imel možnost, da posreduje anketo naprej. Na podlagi rezultatov smo potrdili vseh šest postavljenih hipotez. Prišli smo do ugotovitev, da se tisti, ki bolje poznajo področje avtorskih pravic, bolj pogosto odločijo za nakup glasbenih izdelkov. Anketiranci, ki bolj pogosto kupijo glasbeni izdelek, pa se bolje zavedajo posledic uporabe piratskih kopij v glasbeni industriji. Ugotovili smo tudi, da anketiranci, ki pogosto prenašajo nezakonito glasbo s spleta, manj pogosto kupujejo glasbene izdelke v fizični obliki. Nasploh pa ugotavljamo, da so v Sloveniji piratske kopije tako rekoč dostopne vsakomur, ki ima dostop do interneta. Ugotovitve tega diplomskega dela so pomembne za odločevalce, ki bodo krojili usodo glasbenih izdelkov v digitalni obliki. Gre za tematiko, ki ji bo treba v prihodnosti posvetiti več pozornosti, tako s strokovnega kot tudi z znanstvenega vidika.
Keywords: diplomske naloge, digitalno piratstvo, glasbena industrija, avtorske pravice, pretakanje
Published in DKUM: 27.06.2019; Views: 1258; Downloads: 130
Full text (532,13 KB)

Keywords: avtorsko pravo, avtorske pravice, Slovenija, Evropska unija, harmonizacija
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 1375; Downloads: 56
Full text (355,72 KB)

Abstract: Prispevek obravnava vprašanje upravljanja z avtorskimi pravicami na delih, ki jih ustvarijo visokošolski učitelji in raziskovalci, zaposleni na univerzah. Po zakonu je imetnik materialnih avtorskih pravic na teh delih delodajalec, v praksi pa je temu ravno nasprotno. Trenutno nobena od slovenskih univerz imetništva teh pravic ne uveljavlja, pač pa založniške in druge pogodbe sklepajo kar avtorji v svojem imenu in za svoj račun ter samostojno prenašajo avtorske pravice na teh delih. Prispevek najprej obravnava problematiko pravne ureditve avtorskih del v delovnem razmerju na splošno (ne samo za avtorska dela na univerzi) in pri tem izpostavlja vprašanja, kot so: cessio legis za deset let od dokončanja dela, vprašanje teritorialnosti prenosa, možnosti nadaljnjega prenosa takih avtorskih del in vprašanje primernega nadomestila ob morebitni ponovni zahtevi za izključni prenos. V luči obravnave avtorskih del na univerzi pa je ključno vprašanje, kaj sodi v delovno obveznost visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Avtorica izpostavlja, da odgovor na to vprašanje ni enoznačen in je odvisen od razlage vrste raznih pravnih aktov in presoje okoliščin vsakega konkretnega primera. Morebitne spremembe trenutne ureditve bodo morale biti takšne, da bodo iskale kompromis med zagotavljanjem večje pravne varnosti, v smislu bolj jasne in natančne ureditve na eni strani in akademsko svobodo ter ustreznimi spodbudami za ustvarjanje na drugi strani.
Keywords: univerze, profesorji, avtorske pravice, upravljanje, avtorsko pravo, avtorska dela na univerzi, avtorske pravice, delovno razmerje, visokošolski učitelji in raziskovalci, upravljanje avtorskih pravic, delovna obveznost učiteljev, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
Published in DKUM: 01.08.2018; Views: 1050; Downloads: 64
Full text (216,34 KB)