Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ustvarjalne dosežke je treba zavarovati in primerno nagraditi ter ljudi tako stimulirati k nadaljnjemu ustvarjanju. Avtorsko in sorodne pravice v Republiki Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Na osnovi zakona se ustvarjalna dela, tudi s področja izobraževanja, uvrščajo med avtorska dela. Avtorskopravno varstvo vključuje stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Vsako avtorsko delo mora izpolnjevati pet osnovnih predpostavk. Te predpostavke so, da mora delo biti stvaritev, biti mora s področja književnosti, znanosti ali umetnosti, biti mora rezultat duhovnega izražanja, kar pomeni, da se morajo v njem odražati avtorjeve misli in občutki, izraženo mora biti na način, ki je človeku zaznaven, in mora biti individualno. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah navaja odprto listo primerov, ki so najbolj tipični za avtorska dela. Na področju izobraževanja poznamo avtorska dela, ki jih v času izobraževanja ustvarijo učenci in študenti, in tista, ki jih za namene poučevanja ustvarijo učitelji in profesorji. Na nižjih stopnjah izobraževanja, na primer v osnovnih in srednjih šolah, je bolj malo del, ki bi kazala tolikšno mero ustvarjalnosti, da bi lahko izpolnjevala osnovne predpostavke avtorskega dela, na univerzah pa se od študentov zahteva, da za namene študija ustvarijo dela, ki pogosto izpolnjujejo vse predpostavke. Tipični primeri takih del so diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije. Na drugi strani pa so tista avtorska dela, ki jih ustvarijo profesorji za namene poučevanja, najbolj tipični primer tega pa so predavanja. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah govorjena dela in s tem predavanja izrecno uvršča med avtorska. Pri delih profesorjev se pojavijo tudi vprašanja, ali so izpitna vprašanja avtorska dela. Pri vseh delih je treba paziti, da kroga avtorskih del ne širimo umetno, ne smemo pa jih avtomatično izločiti. Zaradi tega bo treba v vsakem posameznem primeru ocenjevati izpolnjenost osnovnih predpostavk avtorskega dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah za namene izobraževanja določa izjeme od avtorske pravice. Uporaba avtorskih del je za namene izobraževanja prosta in avtorjevo dovoljenje za uporabo ni potrebno. Ob takšni uporabi pa je treba navesti vir in avtorstvo dela, saj se v nasprotnem primeru znajdemo na področju kršitev avtorskih pravic. Pri omejitvah gre za iskanje ravnotežja med interesi avtorja in družbenimi interesi do pretoka informacij in dostopa do znanja. Omejitve so dopustne le v razumni meri in v okviru predvidenega namena, primeri pa morajo biti določeni z zakonom. Prosta uporaba za namene pouka študentom dopušča uporabo avtorskih del, ne da bi se ti morali veliko ukvarjati z avtorskih pravom. Države članice Evropske unije pa ne določajo enakih omejitev avtorske pravice za namene izobraževanja, kot jih določa slovenski avtorski zakon.
Ključne besede: avtorska pravica, izobraževanje, izjeme od avtorske pravice, kršitve avtorskih pravic
Objavljeno v DKUM: 11.12.2020; Ogledov: 1308; Prenosov: 179
Celotno besedilo (890,27 KB)

Opis: V zadnjem obdobju eksponentne rasti pomena interneta in z njim povezanih novonastalih storitev se pojavljajo nove potrebe in zahteve njegovih uporabnikov. Ena pomembnejših funkcij interneta je tudi distribucija raznih avdiovizualnih spletnih vsebin, kot so e-knjige, filmi, igre, glasba in športni prenosi. Državljan poljubne države članice Evropske unije, ki je naročnik določene storitve spletnih vsebin in se začasno nahaja v drugi državi članici Evropske unije, želi tudi tam imeti dostop do storitev spletnih vsebin, za katere je plačal v svoji domači državi oz. državi članici prebivališča, kar je skladno z idejo notranjega trga. V takšnih primerih so do zdaj v Evropski uniji nastajale težave, saj dostop v drugi državi članici pogosto ni bil omogočen. Glavni vzrok za to je v teritorialni naravi avtorske pravice in sorodnih pravic, zaradi česar ponudniki spletnih storitev slednje ponujajo zgolj na določenih trgih. Podeljevanje ekskluzivnih pravic prenosa vsebin ponudnikom storitev je skladno z obstoječo evropsko zakonodajo in varuje imetnike avtorskih pravic in sorodnih pravic pred izpadom dohodka in spodbuja kulturno raznolikost ter prilagoditev storitev spletnih vsebin posameznim trgom. Rešitev omenjenega problema sta Evropski parlament in Svet Evropske unije sprejela z uredbo o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu. Z njo je vzpostavljena pravna fikcija, po kateri se šteje, da zagotavljanje dostopa do storitev spletnih vsebin poteka le v naročnikovi državi članici prebivališča, čeprav se naročnik začasno nahaja v drugi državi članici. S to uredbo Evropska unija sledi ciljem za razvoj strategije za enotni digitalni trg. Uredba naročniku storitev spletnih vsebin v eni izmed držav članic omogoča, da bo do teh vsebin lahko dostopal tudi, ko se bo nahajal v drugi državi članici, hkrati pa uredba varuje interese imetnikov pravic in ponudnikov storitev.
Ključne besede: storitve spletnih vsebin, notranji trg, čezmejna prenosljivost, uredba, avtorska pravica
Objavljeno v DKUM: 03.12.2018; Ogledov: 2231; Prenosov: 78
Celotno besedilo (609,30 KB)

Opis: Diplomska naloga se nanaša na člen 7(2) BU Ia glede mednarodne pristojnosti v sporih zaradi kršitev avtorske pravice ter analizo zadeve Pinckney. Gre za delikte v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo po BU Ia, ki se razlagajo (evro)avtomno, torej neodvisno od morebitnih interpretacij po pravu posameznih držav članic. Tožnik ima vselej možnost po pravilu splošne pristojnosti (actor sequitor forum rei) tožiti pred sodiščem države članice, kjer ima toženec domicil, lahko pa se odloči, da bo spor sprožil tudi po pravilih posebne pristojnosti, ki so za delikte in kvazidelikte določene v členu 7(2) BU Ia in sicer, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka. Odločba SEU v zadevi Pinckney ki močno poseže v temeljno načelo interpretacije BU Ia o restriktivni razlagi izjem od splošne pristojnosti. SEU je v zadevi Pinckney kot zadosten kriterij za določitev mednarodne pristojnosti določilo dostopnost spletne strani. S tako odločitvijo je odstopilo od sodne prakse SEU. Prav tako je odločilo, da je mednarodno pristojnost mogoče utemeljiti na podlagi škodne posledice, ki jo je storila tretja oseba, ki je domnevno ravnala skupaj s toženo stranko, kar je v nasprotju z odločbo SEU v zadevi Melzer. Zavrnilo je tudi test neposredne dejavnosti kot kriterij vzpostavljen iz zadev Pammer in Hotel Alpenhof, po katerem bi morali usmerjati dejavnost v določeno državo članico, da bi lahko pred njenim sodiščem sprožil spor. Sam kriterij dostopnosti spletne strani ogroža razširitev forum shoppinga, saj se dejansko spor lahko sproži v katerikoli državi članici, kjer je mogoče dostopati na dotično spletno stran.
Ključne besede: Pinckney, Shevill, Pez Hejduk, Bruseljska uredba Ia, avtorska pravica, forum shopping, kraj škodljive posledice
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1497; Prenosov: 139
Celotno besedilo (568,67 KB)

Opis: Organiziranje informacij predstavlja v današnjem času temelj učinkovitega izvajanja poslovnega procesa in sprejemanja pravilnih poslovnih odločitev. Podatkovne baze predstavljajo orodje za organiziranje informacij. Predmetno delo opisuje specifične vidike podatkovnih baz kot intelektualnih stvaritev, pri čemer je izpostavljen vidik izdelave podatkovnih baz, tako iz tržnega vidika, kot tudi iz stališča pravic izdelovalcev in uporabnikov. Podatkovne baze so tako predmet konkurenčnega prava, pogodbenega prava, avtorskega prava ter sui generis pravice izdelovalcev podatkovnih baz. Tematiko spremljajo argumentacije tujih sodišč, na podlagi katerih lahko zaključimo, da nudi vsaka od teh oblik pravnega varstva določeno stopnjo pravne varnosti, vendar pa imajo te oblike v praksi pogosto težave z nudenjem zadovoljive oblike pravnega varstva, zaradi svojih specifičnih predpostavk.
Ključne besede: Podatkovne baze, avtorska pravica, sui generis pravica, konkurenčno pravo, znatnost naložbe, količinski/kakovostni vidik naložbe
Objavljeno v DKUM: 19.02.2015; Ogledov: 2998; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava aktualno problematiko avtorskih pravic na internetu. Obravnava načine zagotavljanja varstva avtorskih pravic na internetu, problematiko glede varstva uporabnikov in načine preganjanja kršiteljev na svetovnem spletu. Bralca seznanja s splošnimi pojmi avtorskega prava in zakonodaje, povezane z računalniškimi programi, ter pomembnimi internetnimi pravnimi viri. Prav tako predstavlja internetno storitev za izmenjavo vsebin (t. i. P2P), preko katere tudi prihaja do internetnega piratstva in zlorab ter obravnava učinkovitost varstva avtorskih pravic na internetu, ki je predstavljena skozi statistične podatke nadzora programske opreme v Sloveniji v primerjavi s podobnimi podatki v Nemčiji. Ugotoviti je mogoče, da se v Sloveniji izvaja nadzor varstva avtorskih pravic le na področju programske opreme nad pravnimi osebami, ki ga izvaja Tržni inšpektorat (TIRS). Nadzor nad fizičnimi osebami se zaenkrat ne izvaja, kljub urejeni zakonodaji. V Nemčiji je situacija drugačna, saj organi nadzora preganjajo pravne in fizične osebe.
Ključne besede: Avtorsko pravo, avtorska pravica, internetno piratstvo, P2P, učinkovitost nadzora, programska oprema.
Objavljeno v DKUM: 06.08.2014; Ogledov: 2126; Prenosov: 521
Celotno besedilo (2,38 MB)