Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ker je management prepričevanja relativno slabo raziskan v slovenskem prostoru, in ker so managerji dnevno izpostavljeni prepričevanju podrejenih, nas je v pričujočem delu zanimalo predvsem to, kako se managerji slovenskih socialnih organizacij soočajo s prepričevanjem svojih podrejenih. Namen pričujočega dela je bil torej preučiti management prepričevanja na primeru slovenskih socialnih organizacij, ter ugotoviti, katere tehnike in metode managerji slovenskih socialnih organizacij uporabljajo pri prepričevanju svojih podrejenih. Uporabili smo kvantitativno obliko raziskave, metodo anketiranja. Šlo je za spletno obliko ankete, ki smo jo anketirancem posredovali preko elektronske pošte. Vprašalnik, ki smo ga pri tem uporabili, je bil že uporabljen v ameriški raziskavi The art of persuasive communication in the workplace. Spletno anketo je izpolnilo 123 managerjev slovenskih socialnih organizacij, kamor smo zajeli domove z ostarele, SCD, humanitarna društva, krizne centre za mlade in otroke, ter VDC. Dobljene podatke smo statistično analizirali s pomočjo binomskega testa. V raziskavi smo ugotovili, da se managerji pri prepričevanju najbolj poslužujejo osebnih pristopov, kot je osebni pogovor 1 na 1, da se v primeru nestrinjanja z njihovim predlogom, problem rešuje s pogovorom 1 na 1, ter da pri predstavljanju svojega predloga skupini, kot prepričevalno tehniko najraje uporabijo strokovno znanje in dejstva. Avtoriteta zastopa nizko ali skoraj ničelno raven v primeru slovenskih managerjev. Ugotovili smo, da slovenski managerji pri prepričevanju raje uporabljajo osebne in neposredne prepričevalne metode, ki so obče gledano tudi uspešnejše od neosebnih in posrednih metod, ter da namesto avtoritete raje uporabijo dejstva, ki igrajo pomembno vlogo pri uspešnem prepričevanju.
Ključne besede: prepričevalne tehnike in metode, delo z ljudmi, komunikacisjske spretnosti, uspeh, avtoriteta
Objavljeno v DKUM: 24.12.2019; Ogledov: 1084; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Namen magistrskega dela Posamezni vidiki postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku z vidika staršev in vzgojiteljev v vrtcu »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica je raziskati značilnosti in načine postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku in obenem prikazati razlike in podobnosti med vzgojiteljicami in starši na primeru vrtca »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica. V teoretičnem delu smo opredelili pomen družine in vloge staršev za razvoj predšolskega otroka, prav tako smo pojasnili vlogo in pomen meja in pravil za otroka v predšolskem obdobju, razčlenili smo strategije za doseganje spoštovanja postavljenih meja in pravil ter na koncu opredelili vlogo vzgojiteljev in ostalih strokovnih delavcev v vrtcu pri postavljanju meja. V empiričnem delu smo z raziskavo, ki temelji na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja, prikazali ugotovitve, da vzgojiteljice postavljajo pravila skupaj z otroki, medtem ko starši otrok ne vključujejo, obenem pa smo ugotovili, da so vzgojiteljice bolj dosledne pri mejah in pravilih kot starši.
Ključne besede: avtoriteta, doslednost, kazen, meje, pravila, predšolski otrok, vloga vrtca
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 1423; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,00 MB)

Opis: Delo trenerja zahteva različna znanja, ki so vezana tako na proces treninga kot tudi na področje vodenja. Slednje je izjemnega pomena in poleg osebnostnih lastnosti vodje zahteva sposobnost prilagoditve spremembam v okolju, kjer trenerji delujejo. Uspešnost samega vodenja je v večji meri odvisna tudi od strukture skupine in situacije, v kateri se skupina nahaja. Za uspešno delo mora vsak trener razviti lasten način vodenja, ki bo učinkovit glede na skupino in okolje, v katerem deluje. Poklic športnega trenerja nalaga trenerju veliko odgovornost, saj je kot vodja neposredno odgovoren za uspeh in doseganje postavljenih ciljev ekipe. Ob upoštevanju ambicij posameznikov in okolja mora vsak trener izbrati pravi stil vodenja in vzpostaviti avtoriteto na način, da ga bo sprejemala tako ekipa kot tudi posamezni člani ekipe. V diplomskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med igralce različnih starostnih kategorij in tekmovalnih stopenj, raziskovali, kako različni načini vodenja vplivajo na igralce in kako slednji sprejemajo avtoriteto trenerjev, ki delujejo v posameznih klubih. Ugotavljali smo povezanost med naslednjimi spremenljivkami: starost igralca, veselje ob uspehu, potrtost ob neuspehu, sprejemanje avtoritete trenerja, spodbuda staršev, ambicioznost okolja in osebna ambicija igralca. Delo je sestavljeno iz dveh sklopov. V teoretičnem delu razlagamo osnove vodenja in avtoritete ter odnose, ki se pojavljajo v trenažnem procesu med trenerjem, nogometašem in starši nogometaša. Predstavili smo delovanje nogometnega kluba in organiziranost nogometnih tekmovanj v Sloveniji. Ta del naloge smo zaključili s predstavitvijo dveh gorenjskih klubov, ki tekmujeta na različnih stopnjah tekmovanja. S pomočjo raziskovalnega dela smo analizirali rezultate anketnih vprašalnikov ter potrdili oziroma zavrnili hipoteze, ki smo jih pred tem postavili. Diplomsko nalogo smo zaključili s kritično analizo in na podlagi rezultatov ankete podali predloge za izboljšave. Ugotavljamo, da razlike med igralci pri sprejemanju avtoritete trenerja in njihovem odzivu na različne načine vodenja na različnih stopnjah tekmovanj le niso tako velike, kot smo pričakovali pred raziskavo. Obravnavani vzorec na obeh stopnjah tekmovanj jasno izraža osebne ambicije igralcev, pozitiven odnos do avtoritete trenerja in ambicioznosti okolja, ki so predpogoj za uspešno nogometno pot in hkrati izziv za nogometne klube, ki bodo za kakovostno delovanje primorani slediti ambicijam otrok in staršev ter sodobnim trendom, ki jih nogometna igra narekuje.
Ključne besede: - vodenje - avtoriteta trenerja - ambicioznost okolja - vloga staršev - nogometna šola
Objavljeno v DKUM: 28.10.2016; Ogledov: 1195; Prenosov: 235
Celotno besedilo (2,58 MB)

Opis: Avtoriteta učitelja je aktualna tema že od začetka razvoja šolstva. Razumevanje vzpostavljanja avtoritete se je skozi zgodovino in razvoj šolstva precej spreminjalo. V preteklosti si je učitelj avtoriteto pridobil z uporabo represivnih pristopov, danes pa veljajo smernice, da si mora avtoriteto pridobiti na drug način. Na začetku bomo pregledali, kaj sploh pomeni avtoriteta, kateri stili poučevanja obstajajo in na podlagi njih določili vrste avtoritete, kakšni modeli avtoritet so se razvili skozi zgodovino, kateri tipi učiteljev obstajajo in kako so povezani z avtoriteto; z avtoriteto bomo povezali tudi različne vloge učitelja. S tem bomo dobili natančnejši pogled v dano temo. Preko te osnove smo poskušali priti do nasvetov in ključa za vzpostavitev avtoritete v razredu, tako za prvi dan srečanja z učenci, pa vse do pridobivanja, ohranjanja in morebitne izgube te avtoritete skozi leta. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je primerjala odgovore učencev, učiteljev in ravnatelja glede avtoritete pri posameznem ocenjevanem učitelju. Raziskava vključuje vprašanja o posamezni vrsti avtoritete pri posameznem učitelju, o značilnem ravnanju učitelja, o nastanku razredih pravil, o načinu umiritve motečih učencev, o pogostosti uporabe posameznih oblik dela pri pouku, o tipu učitelja; zajema tudi mnenja učiteljev o avtoriteti, vzpostavitvi avtoritete in ključni pomen pri vzpostavitvi in ohranjanju avtoritete. Primerjali smo odgovore učencev, učiteljev in ravnatelja, saj smo hoteli izvedeti, kako vidijo posamezni udeleženci učiteljevo avtoriteto. Raziskava je pokazala, da imajo učitelji boljše mnenje o svoji avtoriteti kot njihovi učenci. Ugotovili smo tudi, da učenci pogosteje vidijo svojega učitelja na podlagi čustvenega odnosa do njega, učitelj pa sebe pogosteje označi na podlagi sistemskih lastnosti. Zaradi tega je prišlo tudi do razlik pri določitvi tipa učitelja, saj se mnenja učencev in učitelja v večini niso ujemala. Ugotovili smo tudi, da obstaja vidna povezava med nastankom razrednih pravil in učiteljevo avtoriteto, saj se je pokazalo, da je učitelj z večjim vplivom avtokratične avtoritete sam sestavil razredna pravila, med tem ko so učitelji s pretežno demokratično avtoriteto z vplivom avtokratične avtoritete, sestavili razredna pravila skupaj z učenci. Učitelj, ki pa je imel vzpostavljen izrazito demokratično avtoriteto, pa je sestavljanje razrednih pravil prepustil učencem. Ugotovili smo, da je pomembno, kako si učitelj vzpostavlja avtoriteto in na kakšen način jo poskuša ohranjati, saj se na podlagi tega ločijo najboljši učitelji od dobrih, povprečnih in slabih.
Ključne besede: avtoriteta, vzpostavljanje avtoritete, učitelj, učenci
Objavljeno v DKUM: 30.11.2015; Ogledov: 5732; Prenosov: 1079
Celotno besedilo (2,17 MB)

Opis: Večkrat v življenju je vsak od nas že slišal, da je biti starš najtežja in najbolj odgovorna naloga. Biti ob tem še dober vzgojitelj, pa je včasih delo diplomata, prijatelja in še kaj od naštetih misli bi lahko opredelili. Vsak starš ima v sebi željo, da bi otroka vzgojil v zdravo, zadovoljno osebnost, kot radi rečemo: »da bi otrok bil lepo vzgojen«. Ker smo ljudje čuteča bitja in imamo radi svoje otroke, kakor so naši starši imeli radi nas. Ravno zadnja misel je ključna nit diplomske naloge. V njej smo poskušali opredeliti ali sami danes vzgajamo tako kot so vzgajali nas, oziroma ali so se metode vzgoje z leti spremenile. Ključna ugotovitev je, da je vzgoja v veliki meri ostala podobna vzgoji naših staršev. Spremenile so se nekatere kazenske metode, kajti sodoben način življenja, več informacijske tehnologije, tudi večja in predvsem bolj raznolika dostopnost medijskih vsebin, nas razlikujeta v kaznih. Včasih nismo smeli s prijatelji ven, danes otroci ne smejo pred televizijski sprejemnik ali računalnik. V nalogi so predstavljene nekatere metode vzgoje in opredeljen pojem vzgoje, avtoritete, postavljanja meja, doslednosti in otrokove aktivne vloge pri procesu same vzgoje. Ob tem je neizbežno omeniti še v nalogi predstavljeno tematiko o tem, kako pomembno je pri otroku privzgojiti čut za resnicoljubnost in odgovornost. Seveda je ta čut refleksija na dejanja in besede staršev – pomembno je namreč, da besede staršev, ne ostanejo zgolj besede, štejejo tudi dejanja in otroci so v marsikaterem ravnanju zrcalo svojih staršev. Pri tem je nujno poudariti pomen dvosmerne komunikacije: povedati – slišati – odgovoriti. Bistvena, oziroma generalna misel te diplomske naloge je ta, da se splošno gledano način vzgoje, oziroma način vodenja skozi faze odraščanja ni bistveno spremenil. Kot je v nalogi razvidno, se v marsikaterem vprašanju kar 80% ujemamo z vlogo vzgojitelja naših staršev. Kot že zapisano, razliko je moč opaziti v metodah kaznovanja, skrbi in sam način vzgoje je ostal v bistvu nespremenjen. Ohranili smo avtoriteto starša, otrokom pa s tem zagotavljamo zanesljivo in varno odraščanje na njihovi poti do zrele in odrasle osebnosti.
Ključne besede: Vzgoja, otroci, starši, zaupanje, meje, doslednost, avtoriteta.
Objavljeno v DKUM: 17.04.2014; Ogledov: 2236; Prenosov: 151
Celotno besedilo (2,36 MB)