Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V zaključnem delu smo raziskali možnosti uporabe simulatorja vožnje za potrebe daljinskega vodenja vozil po omrežju 5G. Razvili smo fizični prototip simulatorja, ki simulira premikanje vozila v vseh šestih smereh. Vgrajeni sistem zvočnikov v sedežu imitira vibracije, ki so posledica cestišča in motorja vozila, za upravljanje vozila pa se uporabljajo volan, stopalke, menjalnik in ostale obvolanske kontrole realnih dimenzij, ki po funkcionalnosti delujejo primerljivo s kontrolami v pravem vozilu. V sklopu raziskave smo opravili preverjanje dveh različnih vidikov uporabnosti simulatorjev za vodenje vozil na daljavo, in sicer (prvič) ugotavljali smo primerno hitrost in zakasnitev pri upravljanju vozila po omrežju 5G ter (drugič) izvedli anketo o primerljivosti uporabe simulatorja z realnim vozilom, ki so jo izpolnili profesionalni vozniki tovornih vozil. V sklopu raziskave smo potrdili, da je omrežje 5G tako po hitrosti kot tudi zakasnitvi primerno za namene vodenja vozil na daljavo. Prav tako so rezultati ankete potrdili realno primerljivost simulatorja s pravimi vozili.
Ključne besede: daljinsko vodena vozila, avtonomna vozila, simulator vožnje, 5G omrežje, zakasnitev
Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,71 MB)

Opis: Po vsem svetu v cestnem prometu vsako leto za posledicami prometnih nesreč umre več kot milijon ljudi, med 20 in 50 milijonov pa jih utrpi telesne poškodbe. Njihov glavni vzrok je človeški faktor. Ugotovljeno je bilo, da kar 94 % vseh prometnih nesreč povzroči človek. Avtonomna vozila, to so vozila, ki lahko delno ali v celoti prevzamejo dinamično vožnjo, so zasnovana z namenom, da bi odpravljala napake voznikov in posledično zmanjšala število prometnih nesreč in njihovih žrtev. V diplomski nalogi smo predstavili zgodovino avtonomnih vozil, opredelili avtonomne stopnje in predstavili njihovo delovanje. V raziskovalnem delu naloge smo opisali obstoječe stanje varnosti cestnega prometa, zakonodajo na področju avtonomnih vozil in prikazali statistično analizo dosedanjih prometnih nesreč, ki so se zgodile z avtonomnimi vozili. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili reprezentativni vzorec ljudi in z analizo njihovih odgovorov prikazali javno mnenje o varnosti avtonomnih vozil. Prišli smo do ugotovitve, da je za večino prometnih nesreč z avtonomnimi vozili odgovoren človek in da imajo anketiranci v večini pozitivno mnenje o varnosti avtonomnih vozil.
Ključne besede: avtonomna vozila, avtonomna tehnologija, prometne nesreče, varnost, javno mnenje
Objavljeno v DKUM: 21.04.2021; Ogledov: 1318; Prenosov: 184
Celotno besedilo (2,50 MB)

Opis: Mobilnost sestavlja pomemben del našega življenja, zato je nujno da je varna in zanesljiva. S pojavom naprednih tehnologij, kot so samovozeči avtomobili in droni, se pojavljajo določena vprašanja, ki se nanašajo na integracijo teh izdelkov v vsakdanje življenje in vpliva nanj. Uvodoma je prikazan tehnološki razvoj naprav, povezanih na omrežje in spremembe evropskega regulatornega okvirja v zvezi s tem. Nadalje sledi nekaj praktičnih primerov uporabe dronov in avtonomnih vozil. Magistrsko delo preučuje te tehnološke izdelke in storitve v luči prava EU glede na že veljavne primarne in sekundarne akte, kjer takšnih konkretnih predpisov še ni, pa si pomagamo s pomočjo splošnih načel in ostalih nezavezujočih aktov, ki so že bili sprejeti. Eden ključnih predpisov, ki je usmerjen na informacijsko varnost, je Splošna uredba o varstvu podatkov (t.i. GDPR), kar se izraža že v širši definiciji samega podatka v primerjavi s prejšnjo ureditvijo. Pomembna je predvsem zaradi velikega toka informacij v elektronski obliki. V zvezi s pravicami državljanov EU imamo še veliko drugih relevantnih predpisov na tem področju, kot je Direktiva v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako in Direktiva o elektronskem poslovanju. Kljub visokemu nivoju pravne regulacije zaščite državljanov Unije, se pojavljajo vprašanja, ali so trenutni pravni predpisi zadostni glede na prihod avtonomnih naprav. Podan je tudi pregled relevatnih aktov in predlogov v zvezi z umetno inteligenco in možnostmi za zaščito uporabnikov izdelkov, ki temeljijo na avtonomnosti. Prihodnost tehnologije je vsekakor tako zanimiva kot nepredvidljiva, kar pomeni da je še toliko bolj pomembna dosledna ureditev pravnih razmerjij med tehnološkimi giganti, potrošniki in drugimi pristojnimi institucijami. Pomemben vidik je tudi pravna poenotenost držav članic zaradi skupnega evropskega trga. V primeru prevelikih pravnih razlik bi lahko prišlo do zlorab in zaobhajanja pravnih predpisov, kar bi samo po sebi izničilo njihov temeljni namen.
Ključne besede: informacijska tehnologija, avtonomna vozila, droni, varstvo podatkov, elektronsko poslovanje, internetna nevtralnost, spletna varnost, GDPR, pravice državljanov EU
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 1240; Prenosov: 233
Celotno besedilo (2,48 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava problem funkcijske zasnove avtonomnih avtomobilov. V nalogi bo izdelana zgradba avtonomnega avtomobila, ki je lahko osnova za nadaljnje načrtovanje tovrstnih vozil. Naloga obsega predstavitev avtomobilov, kot jih poznamo danes, in predstavitev avtonomnega vozila ter zakonske podlage za izdelavo takšnega vozila. V nalogi so prav tako zajeta predvidevanja glede potreb bodočih uporabnikov, predstavljena je zgradba in posamični deli avtomobila, kot ga poznamo danes. Izločeni oziroma preoblikovani so tisti deli vozila, ki so sprememb potrebni, na koncu pa je predstavljena nova funkcijska zgradba avtonomnega vozila. Metode raziskovanja naloge temeljijo na analizi vsebine in analizi podatkov, delno pa tudi na lastnih izkušnjah. Glavni rezultat je izdelana funkcijska zasnova avtonomnega vozila.
Ključne besede: zgradba avtonomnih vozil, avtonomna vozila, funkcije avtonomnih vozil, uporabniki avtonomnih avtomobilov, zahteve uporabnikov avtonomnih vozil
Objavljeno v DKUM: 11.07.2019; Ogledov: 1318; Prenosov: 160
Celotno besedilo (5,88 MB)

Opis: Diplomska naloga temelji na analizi možnosti integracije avtonomnih vozil v Sloveniji. V nalogi smo opredelili zgodovinski razvoj avtonomnih vozil, stopnje avtomatizacije konvencionalnih in avtonomnih vozil in pregled tržišča ter opisali tri avtonomna vozila različnih proizvajalcev. Analizirali smo pozitivne in negativne posledice, ki jih bo v prihodnosti imela množična uporaba avtonomnih vozil, preverili, kakšna cestna infrastruktura bo potrebna za vožnjo in kakšne spremembe v zakonodaji na področju cestnoprometnih pravil so vpeljali v tujini. Iz vidika prava in moralno etične odgovornosti smo preverili odgovornost za nastanek prometne nesreče. V drugem delu smo analizirali podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom in poiskali povezavo med posameznimi lastnostmi anketiranih in njihovim mnenjem o avtonomnih vozilih. Svoje rezultate smo primerjali z rezultati raziskave, izvedene v tujini. Analizirali smo tudi slovensko zakonodajo in podali lastne predloge sprememb v zakonih. Ugotovili smo, da Slovenija še ni pripravljena na integracijo avtonomnih vozil. Ovirajo jo slaba cestna infrastruktura, zakonodaja in nepripravljenost ljudi na predajo nadzora vožnje računalniškim sistemom.
Ključne besede: avtonomna vozila, cestna infrastruktura, integracija, javno mnenje, samodejna vožnja
Objavljeno v DKUM: 21.11.2016; Ogledov: 2077; Prenosov: 700
Celotno besedilo (1,29 MB)