| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
41.
DOLOČANJE PACIENTOVE NAJVEČJE ZDRAVSTVENE KORISTI S POUDARKOM NA VNAPREJ IZRAŽENI VOLJI PO SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM PRAVU
Jana Balažič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med določanjem pacientove največje (zdravstvene) koristi po slovenskem in angleškem pravu, s posebnim poudarkom na vnaprej izraženi volji pacienta. Sodobni zakoni s področja pacientovih pravic vse bolj poudarjajo aktivno vlogo pacienta in ga tako predstavljajo kot partnerja pri njegovi zdravstveni obravnavi. Dokler je pacient sposoben sprejemati odločitve v svojo korist, je njegova odločitev glede predlaganega zdravstvenega posega za zdravnike zavezujoča, kljub temu, da morda menijo, da ni v njegovo najboljšo korist. V imenu pacientov, ki pa zaradi določenega zdravstvenega stanja ne morejo sprejemati odločitev v svojem nadaljnjem zdravljenju, odločitev sprejme nekdo drug. Vse odločitve morajo biti sprejete v pacientovi največji (zdravstveni) koristi, upoštevane morajo biti tudi njegove želje in stališča, ki jih je izjavil v preteklosti. Predpisana je tudi vključitev svojcev pacienta, da se skupaj oblikuje najboljša odločitev. Kakšno težo dejansko nosijo pretekle želje, prepričanja in vrednote pacienta, v imenu katerega se sprejema odločitev? Če pacient ni predhodno pripravil izjave vnaprej izražene volje, ki zadosti vsem zakonskim pogojem za veljavnost, je ovrednotenje takih neuradnih želja pacienta v rokah odločevalca – v Sloveniji zdravniškega tima na čelu z odgovornim zdravnikom, v Angliji in Walesu pa sodišča. V Sloveniji ima primarno vlogo pri oblikovanju odločitev zdravnik, saj ta tudi predlaga končno odločitev, ki je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta. Angleška sodna praksa je šla korak dlje, saj je postavila jasen standard, da to, kar je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta, ni nujno tudi v njegovem najboljšem interesu. Najboljši interesi posameznega pacienta morajo tako poleg zdravstvenih interesov ali okoliščin vključevati tudi čustvene in socialne interese, ter vse druge, ki bi lahko bili pomembni za njegovo dobrobit. Širša interpretacija angleških najboljših interesov bi lahko koristila tudi odločevalcem v Sloveniji.
Ključne besede: Pacient, pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, avtonomija pacienta, vnaprej izražena volja, soglasje, prekinitev zdravljenja, pacientova največja zdravstvena korist, pacientova največja korist, vpliv preteklih želja in stališč, vključevanje svojcev v proces odločanja.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 514; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (585,64 KB)

42.
ŽENITNA POGODBA - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN AVSTRIJO
Urska Soršak, 2016, diplomsko delo

Opis: Zakonska zveza je eden izmed temeljnih institutov, ki je urejen na področju družinskega prava in je zelo pomemben za oblikovanje odnosov med ljudmi. V slovenski zakonodaji jo ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki določa, da je njen glavni namen zasnovanje družine. Z vstopom v zakonsko zvezo pa morata zakonca sprejeti tudi določene pravice in obveznosti. Nastanejo tako osebne kot premoženjskopravne posledice. Premoženjskopravni režim je v ZZZDR urejen na obligatoren način. Določeno je, da ob sklenitvi zakonske zveze nastanejo tri premoženjske mase, posebno premoženje vsakega izmed zakoncev in skupno premoženje. Zakonca se lahko dogovorita, da njuno posebno premoženje postane njuna skupna lastnina, ne moreta pa se dogovoriti, da ne bi bilo premoženje, ki ga pridobita z delom tekom zakonske zveze, skupno. Omogočena jima je torej le delna pogodbena avtonomija, saj lahko sklepata vse pravne posle, ki jih lahko sklepata s tretjimi osebami, vendar samo če niso v nasprotju z ZZZDR. Iz navedenega izhaja glavna pomanjkljivost ZZZDR na tem področju, saj s sklenitvijo ženitne pogodbe ni omogočena popolna sprememba zakonitega premoženjskega režima. Ženitna pogodba (pacta nuptialia) je posebna pogodba, ki ureja premoženjska razmerja med zakoncema na podlagi dispozicije strank tako, da zakonca uredita in uskladita vse premoženjske pravice in skupne interese v medsebojnih razmerjih kot tudi v razmerjih do tretjih. S tem, ko po ZZZDR zakonca nimata popolne pogodbene svobode, pa sta kršeni načeli avtonomije volje pogodbenih strank in dispozitivnosti pravnih norm. Številne pravne praznine, pomanjkljivosti in neskladnost ZZZDR z novejšimi predpisi v zadnjih letih nakazujejo na potrebo po prenoviti zakonodaje na področju družinskega prava. Predlagan je bil Družinski zakonik, ki bi odpravil pomanjkljivosti in vsebinsko spremenil sporne določbe ZZZDR. Na referendumu je bil leta 2012 sicer zavrnjen, vendar v Državnem zboru sedaj spet poteka javna razprava, ki nakazuje na njegovo sprejetje. Z njegovim sprejetjem bi omogočili sklenitev ženitne pogodbe in zakonca bi lahko sama odločala o ureditvi tako posebnega kot tudi skupnega medsebojnega premoženja. Če tega ne bi želela, bi obveljal zakoniti režim, ki velja že sedaj po ZZZDR. S tem bi ureditev naše zakonodaje približali drugim evropskim državam, med drugim tudi ureditvi zakonske zveze v Avstriji. Institut zakonske zveze je po avstrijskem pravnem sistemu urejen v Splošnem civilnem zakoniku (ABGB), ki ga dopolnjuje Zakon o zakonski zvezi (Ehegesetz). Zakoncema je po veljavnem avstrijskem pravu v celoti dopuščena možnost avtonomne ureditve premoženjskega režima. Kot zakonit premoženjski sistem je uveljavljen sistem ločenega premoženja, po katerem vsak zakonec ostane lastnik premoženja, ki ga je imel ob sklenitvi zakonske zveze, in tudi premoženja, ki ga je pridobil z delom v času trajanja zakonske zveze. Takšno ureditev lahko zakonca izključita z ženitno pogodbo in na način, ki je za njiju ustreznejši, uredita medsebojno premoženjsko razmerje. Avtonomija zakoncev je po zakonodaji v Avstriji torej dosti večja, kot po pravnem sistemu veljavnem v Sloveniji. V diplomski nalogi bo podrobneje izvedena primerjava ženitne pogodbe v Sloveniji po DZ in v Avstriji.
Ključne besede: zakonska zveza, premoženjska razmerja, ženitna pogodba, pogodbena avtonomija volje.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1271; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

43.
Primerjava poučevanja fizike in astronomije na izbranih osnovnih in srednjih šolah v Avstriji in Sloveniji
Doroteja Kardum, 2016, diplomsko delo

Opis: Vzgoja in izobraževanje sta temelja prihodnosti in osnovni človekovi pravici sodobnega sveta. Vsaka država, ki se zaveda pomembnosti kvalitetnega izobraževanja in kaj ji ta na daljši rok prinese, želi ustvariti izobraževalni sistem, ki bi državljane izoblikoval v samostojne in odgovorne osebke, ki se lahko opirajo na kakovostno pridobljeno znanje, obenem pa, najbolj ustrezal potrebam države same. V diplomskem delu smo raziskovali štiri velika poglavja izobraževalnega sistema Slovenije in Avstrije. V prvem poglavju smo opisovali in med seboj primerjali sisteme primarne, sekundarne in terciarne ravni izobraževanja obeh držav. Opisali smo učne načrte primarnega in izbrane učne načrte sekundarnega izobraževanja predmetov iz vsebin fizike in astronomije. Zanimalo nas je, v čem so si učni načrti obeh držav na določeni ravni med seboj podobni in v čem se razlikujejo. V tretjem poglavju smo raziskovali avtonomijo učiteljev obeh držav. Pri tem smo na primarni, nižji in višji sekundarni ravni izobraževanja izvedli intervjuje učiteljev in jih povprašali o njihovem osebnem mnenju, kako avtonomni so pri urah pouka iz vsebin iz fizike in astronomije, izbiri učnih metod, učbenikov, ocenjevanju znanja, nakupih fizikalnih pripomočkov, načrtovanju ekskurzij na temo fizike in astronomije ter o številu ur, ki jih lahko namenijo temam po lastni izbiri. Odgovore smo analizirali in med seboj primerjali. V zadnjem poglavju diplomskega dela smo opisali izobraževanje učitelja fizike obeh držav in med seboj primerjali predmetnike izbranih fakultet, ki nudijo izobraževalne programe fizike, saj smo predvidevali, da do razlik pride tudi tam.
Ključne besede: Šolski sistem, poučevanje, avtonomija učitelja, učni načrti, fizika in astronomija.
Objavljeno: 25.11.2016; Ogledov: 896; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

44.
POLST - ZDRAVNIŠKA NAVODILA ZA OŽIVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ŽIVLJENJA
Rok Pirc, 2016, magistrsko delo

Opis: Physician Orders for Life-Sustaining Treatment (POLST) je institut ameriškega prava, katerega glavni namen je izboljšanje kakovosti paliativne oskrbe bolnikov, ki se bližajo koncu svojega življenja. Spodbuja aktivno sodelovanje med pacientom in zdravnikom in omogoča oblikovanje pravno zavezujočih zdravniških navodil, ki naj bodo spoštovana v najbolj kritičnih trenutkih zdravljenja. POLST kot koncept vključuje program uporabe in poseben obrazec. Prvotno se je pojavil v ameriški zvezni državi Oregon leta 1991. Danes je vzpostavljen in z manjšimi variacijami deluje vsaj v šestnajstih zveznih državah. Kot institut s krajšo pravno tradicijo je s strani ameriške javnosti deležen številnih kritik, tako pozitivnih kot negativnih. POLST je nastal kot odgovor na aktualna vprašanja medicinskega prava. Gre za vprašanja, ki si jih postavljamo tudi pri nas. Kljub velikim razlikam med kontinentalnimi in anglo-ameriškimi pravnimi redi lahko med slovensko in ameriško pravno ureditvijo potegnemo številne vzporednice. Z Zakonom o pacientovih pravicah, ki je bil sprejet 26. 2. 2008, je Slovenija naredila velik preskok v procesu razvoja pravic pacientov. Pridružila se je izbranemu krogu držav, ki so se odločile temeljne pravice pacientov konkretizirati s posebnim zakonom. Zakon temelji na pacientovi svobodi odločanja o sebi, kar predstavlja tudi vrhovni postulat sodobnega medicinskega prava.
Ključne besede: POLST, ameriško pravo, medicinsko pravo, Zakon o pacientovih pravicah, pacientova avtonomija, vnaprej izražena volja.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 280; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (962,40 KB)

45.
AVTONOMIJA STARŠEV IN OTROK V RAZMERJU DO DRŽAVE S POUDARKOM NA OSNOVNOŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU
Bernarda Pevec, 2016, diplomsko delo

Opis: Otroci so ranljiva človeška bitja, ki so od odraslih odvisna tako fizično kot čustveno. Z veljavno zakonodajo, ki poudarja otrokove pravice in uresničevanje otrokove koristi, je po črki zakona sicer zagotovljena zaščita in skrb za otroke, vendar je vse preveč nepravilnega razumevanja oz. tolmačenja vrednostnega pojma otrokove koristi, s tem pa prihaja do kršenja temeljnih otrokovih pravic, ki so zagotovljene tako z domačo pozitivno zakonodajo kot z ratificiranimi mednarodnimi konvencijami. Pojem avtonomije družine je varovan s pravico do družinskega življenja. Kljub temu pa ne gre zanemariti dejstva, da so lahko največje krivice in kršitve osnovnih otrokovih pravic storjene prav za zidovi družinskega življenja; v nekaterih primerih gre za navzven idilične družine, ki predstavljajo lažni občutek harmonije in naklonjenosti med družinskimi člani. Država je takrat upravičena, da preko svojih organov poseže v tako nezdravo družinsko celico in stori vse, da zavaruje otrokove koristi in izkaže težnjo k uresničitvi zagotavljanja otrokovih pravic. Tudi na področju šolstva prihaja v zadnjih letih do vse preveč pogostih kršitev že zapisanih človekovih pravic. Tako se sodišča, upravni organi in inšpekcijske službe vse pogosteje srečujejo s primeri kršenja osnovnih človekovih pravic in sicer v razmerju starši – šola, otrok – šola oz. celo starši – otrok. Pravna ureditev je z obsežno zakonodajo sicer uredila področje izobraževanja in vzgoje, vendar obstajajo v praksi še vedno precej nedovršeni in nerazjasnjeni pojmi in tudi slovenska sodišča včasih (nevede?) pozabljajo upoštevati otrokovo korist.
Ključne besede: 1. avtonomija, 2. starši, 3. roditeljska pravica, 4. otrok, 5. otrokova korist, 6. šola
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 285; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

46.
KRIMINOLOŠKI IN KAZENSKOPRAVNI POGLED NA EVTANAZIJO (S POUDARKOM NA PRIMERJAVI EVTANAZIJE S KAZNIVIM DEJANJEM POMOČI PRI SAMOMORU)
Janja Cankar, 2016, diplomsko delo

Opis: Evtanazija je pojem, ki posega prav na vsa družbena področja. Odraža odnos posameznika in družbe do temeljnih vprašanj vsake civilizacije, kot so spoštovanje človekovega življenja, dostojanstva, svobode, avtonomije. Nanaša se na enega izmed najtežjih obdobjih v življenju vsakega posameznika, na umiranje oziroma na odločitev o končanju življenja. Zaradi tega je po eni strani tesno povezano s posameznikom samim in na drugi strani s celotno družbo. Kot takšno že skozi celotno zgodovino človeštva postavlja in premika meje, do kod je poseg družbe v to najtežje obdobje vsakega posameznika upravičen. Ali sploh je upravičen? To vprašanje si kot družbena veda seveda postavlja tudi pravo. Prav pravo ima pri tem odločilno vlogo, saj s svojimi pravili ureja in regulira temeljne odnose v družbi ter ščiti temeljne vrednote. V kazenskem pravu je človekovo življenje postavljeno v sam vrh zavarovanih vrednot in za poseganje v to vrednoto so predvidene stroge sankcije. Zato je (kazensko) pravo tesno povezano s problematiko evtanazije in vseh vprašanj, povezanih z njo. Zdi se, da se v sodobni družbi vedno bolj poudarja posameznikova avtonomija, svoboda in neodvisnost od drugih. Vsak želi v kar največji možni meri sam razpolagati s svojim življenjem in upravljati z njim, biti gospodar svojega življenja. To se izrazito kaže tudi pri odločitvah, povezanih s končanjem življenja. Vse bolj pogosto smo priča situacijam, ko si posameznik želi imeti pod nadzorom tudi svoje umiranje ter odločiti o tem, kdaj in kako si želi umreti. Razlog za takšno odločitev so največkrat hude neozdravljive bolezni in starostne težave. Problem pri tem je, da takšna odločitev ni povezana le s posameznikom, pač pa s celotno družbo. Interes posameznika trči ob interes družbe, in postavi se vprašanje, kje med njima potegniti mejo. Namen te diplomske naloge je predvsem prikazati, kako kolizijo teh dveh interesov rešuje (kazensko) pravo.
Ključne besede: evtanazija, samomor z zdravnikovo pomočjo, odločitve o končanju življenja, zdravniška pomoč pri umiranju, kazenskopravna ureditev, avtonomija posameznika
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 638; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1014,47 KB)

47.
Civilnopravni vidiki presoje predpostavk za pridobitev pravice do rokovanja z orožjem
Simeon Gönc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni civilnopravni vidiki presoje predpostavk za pridobitev pravice do rokovanja z orožjem. Temeljno vodilo pri sklepanju pravnih poslov v zasebnem pravu je svobodna volja pogodbenih strank. Avtonomija volje pa v nekaterih pogodbenih razmerjih trči ob zakonske omejitve volje, ki se jim stranke ne morejo ogniti. Pravni posli z orožjem so podvrženi takšnim omejitvam, ki jih prinašajo predpisi iz tako imenovane orožne zakonodaje. Zakon o orožju nam daje vpogled v razvrstitev in kategorizacijo orožja, vrste in pomen orožnih listin, pristojnosti državnih organov ter v pravice in obveznosti posameznikov, ki rokujejo z orožjem. Spoznali smo kakšne so splošne in posebne predpostavke pri sklepanju pravnih poslov ter njihov vpliv na avtonomijo volje.
Ključne besede: avtonomija volje, zakon o orožju, posebna skrbnost, prosti preudarek, diplomska dela
Objavljeno: 07.11.2016; Ogledov: 1365; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (281,14 KB)

48.
Problemski in idejni aspekt esejistike Izidorja Cankarja
Miran Štuhec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi se ukvarjam z esejistiko Izidorja Cankarja z vidika njenih glavnih tematskih krogov in upoštevajoč umetnostnonazorsko ter idejno podobo. Ugotavljam, da je ta pisec zajel vrsto v prvi polovici 20. stoletja zelo aktualnih tem, ki so povezane z literaturo in likovno umetnostjo; med njimi ga je še posebej zanimala problematika sloga, dalje razmerje med umetniškim delom in bralcem oziroma gledalcem ter vprašanje, kako opredeliti bistvo umetnine.
Ključne besede: slovenska književnost, esejistika, esej, umetnina, neotomizem, sholastična etika, umetniška avtonomija, relativnost lepote
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 318; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (490,78 KB)

49.
Kontekstualni dejavniki spodbujanja avtonomije učencev pri učiteljih osnovne in srednje šole
Katja Košir, Tjaša Kos Strašek, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Ključni namen raziskave je bil preveriti nekatere dejavnike spodbujanja avtonomije učencev pri učiteljih v osnovni in srednji šoli: značilnosti delovnega mesta, vključenost učiteljev v priprave učencev na zunanje preverjanje znanja in dosežke šole na zunanjih preverjanjih znanja. Dodatno smo preverili še spol učitelja in stopnjo poučevanja kot dejavnika spodbujanja avtonomije učencev. V raziskavi je sodelovalo 260 učiteljev (78,8 % žensk), od tega 144 (55,4 %) osnovnošolskih in 116 (44,6 %) srednješolskih učiteljev. Ugotovili smo, da se zaznana avtonomija v delovnem okolju ne povezuje s spodbujanjem avtonomije učencev. Učitelji, ki učence pripravljajo na katero od oblik zunanjega preverjanja znanja, v manjši meri spodbujajo avtonomijo učencev, niso pa se pokazale razlike v spodbujanju avtonomije med učitelji glede na dosežke šole na zunanjem preverjanju znanja. Pokazalo se je tudi, da učiteljice bolj spodbujajo avtonomijo učencev kot učitelji.
Ključne besede: avtonomija, spodbujanje, učenci, učitelji, preverjanje znanja, značilnosti delovnega mesta
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 196; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (148,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

50.
Dravska banovina v drugi polovici tridesetih let in vpliv Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji (1935–1941)
Gašper Šmid, 2018, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Dravska banovina v drugi polovici tridesetih let in vpliv Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji (1935–1941) je predstavljen položaj Dravske banovine v političnem, ekonomskem, socialnem, narodnostnem in diplomatskem vidiku od vstopa nekdanje Slovenske ljudske stranke v vlado pa do začetka druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju, ki je bilo vključeno v Kraljevino Jugoslavijo. To je čas zaostrenih mednarodno-političnih razmer v Evropi, ki so jih vzpostavile totalitaristične ideje fašizma, nacizma in komunizma. Podobno zaostreno stanje je bilo zaradi nacionalnih trenj in ideoloških spopadov tudi v Kraljevini Jugoslaviji in posledično tudi v Sloveniji. Banski svet Dravske banovine je bil v tem času nezadovoljen z zgolj posvetovalno funkcijo in je želel pridobiti čim večjo avtonomijo, zlasti v finančnem okviru, ki bi pripeljala do t. i. Banovine Slovenije, federativne upravno enote pod vodstvom bana, z lastnimi pristojnostmi v gospodarstvu, šolstvu, socialnih in notranjih zadevah ter financah, ki bi bile omejene samo na njeno ozemlje. Stanje oziroma vpliv Dravske banovine in Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji je bilo ugotovljeno iz statistike in analiz o diplomatsko-konzularnih predstavnikih, zapisanih v arhivskem gradivu Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Jugoslavije, ki ga hranijo v Arhivu Jugoslavije v zbirki AJ 37 dr. Milana Stojadinovića. V takratni Jugoslaviji so namreč vse odločitve nastajale, se usklajevale in potrjevale v centru, in sicer v Beogradu. V poglavju o nemški manjšini na Kočevskem je bila potrjena takratna situacija, predstavljene pa so bile tudi nove ugotovitve o življenju in sobivanju Slovencev s predstavniki nemške manjšine v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno. Pričujoče delo je nastalo na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hranita Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani in Arhiv Jugoslavije v Beogradu, s pomočjo uradnih listov, časopisnega gradiva ter znanstvene in strokovne literature.
Ključne besede: Dravska banovina 1935–1941, Kraljevina Jugoslavija, politične stranke, Jugoslovanska radikalna zajednica, banovina Hrvaška, banovina Slovenija, banski svet, notranja politika, avtonomija.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 652; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (6,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici