| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ŠTUDENTOV IN POSTOPKI NJIHOVEGA URESNIČEVANJA
Uroš Kline, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava postopke, v katerih organi univerze odločajo o pravicah in dolžnostih študentov, in postopke, v katerih študenti uveljavljajo varstvo svojih pravic. Besedilo je razdeljeno na tri tematske skope. Prvi sklop obravnava pravni položaj univerze in študentov. Pri pravnem položaju univerze je obravnavan pravni status univerze in članic univerze (fakultet) v slovenskem pravnem redu, kjer je še posebej izpostavljena avtonomija univerze, položaj študentov pa diplomsko delo obravnava skozi njihove pravice in dolžnosti, ki jih določajo zakoni, podzakonski akti ter akti univerze. Diplomska naloga se nadaljuje s pravnimi vprašanji pri uporabi procesnih pravil v postopkih odločanja o pravicah in dolžnostih študentov. Do tukaj je namen diplomskega dela predvsem predstaviti položaj univerze in študentov v Sloveniji na splošno, za vse univerze in vse študente. V tretjem delu, kjer so obravnavani posamezni najpomembnejši (tudi najpogostejši) postopki, v katerih organi univerze odločajo o pravicah in dolžnostih študentov, so ti postopki obravnavani skozi akte Univerze v Mariboru. Predstavljeni so naslednji postopki: postopek vpisa na univerzo, izredna odobritev vpisa v višji letnik, ponavljanje letnika, podaljšanje statusa študenta, postopek pridobitve posebnega statusa študenta, postopek disciplinske odgovornosti študenta in postopek ugovora zoper oceno. Vsak tak postopek je razdeljen najprej na teoretičen del, v katerem je opredeljena pravna ureditev postopka, temu pa sledi praktičen primer iz prakse. Namen in hkrati cilj diplomske naloge je torej podrobneje predstaviti status študenta Univerze v Mariboru, pravice in dolžnosti, ki mu jih ta status prinaša, ter postopke, v katerih se odloča o njegovih pravicah in dolžnostih. Diplomsko delo je namenjeno bralcem, ki jih obravnavana tematika zanima, še posebej pa študentom, ki so postali udeleženci postopkov, v katerih organi Univerze v Mariboru odločajo o njihovih pravica in dolžnostih.
Ključne besede: avtonomija univerze, pravni status univerze, smiselna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku, subsidiarna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku, vpis na univerzo, izjemna odobritev vpisa v višji letnik, ponavljanje letnika, podaljšanje statusa študenta, študent s posebnim statusom, disciplinski postopek, ugovor zoper oceno
Objavljeno: 12.04.2012; Ogledov: 1929; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (870,11 KB)

22.
23.
Uporaba Občega državljanskega zakonika (ODZ/ABGB) v razmerjih z mednarodnim elementom
Martina Repas, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava uporabo Občega državljanskega zakonika kot pozitivnega prava Republike Avstrije v razmerjih z mednarodnim elementom, ki zahtevajo uporabo kolizijskih pravil. Določbe ODZ kot pozitivnega prava Republike Avstrije slovenska sodišča morajo uporabiti v primeru, da navezna okoliščina v dejanskem stanju primera odkaže na uporabo avstrijskega prava. Še posebej v zvezi s tem prispevek obravnava tiste situacije, ko se avstrijsko pravo in s tem OZD uporabi na podlagi dogovora strank o njegovi uporabi. Prispevek se osredotoča predvsem na pogodbena, nepogodbena, stvarnopravna in dednopravna razmerja z mednarodnim elementom in sklepoma prikaže, v katerih okoliščinah se pred slovenskimi sodišči uporabi ODZ kot pozitivno pravo Republike Avstrije. Pri tem so prikazane različne rešitve v zvezi z uporabo ODZ glede na to, kateri pravni akt, ki vsebuje kolizijska pravila, se v posameznem primeru uporabi.
Ključne besede: mednarodno zasebno pravo, kolizijske norme, navezne okoliščine, avtonomija volje, ODZ, dednopravno razmerje, nepogodbeno obligacijsko razmerje, stvarnopravno razmerje
Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 2721; Prenosov: 221
URL Povezava na celotno besedilo

24.
AVTONOMIJA VZGOJITELJEV V VRTCU
Katja Točaj, 2015, magistrsko delo

Opis: Avtonomija je eno izmed pomembnejših načel vzgojno-izobraževalnega sistema. Njena kompleksnost in celovitost se lahko proučuje iz različnih področij znotraj institucionalne predšolske vzgoje. Avtonomija vrtca ne vključuje le avtonomije ravnatelja, vzgojitelja, staršev in otrok ampak se povezuje z avtonomijo širše lokalne in državne skupnosti, avtonomija vseh omenjenih dejavnikov pa je medsebojno izrazito prepletena. V teoretičnem delu naloge so v prvem delu izpostavljena teoretična izhodišča opredelitve avtonomije iz vidika šolskega sistema, sociopsihološkega vidika ter iz vidika zgodovinskih sprememb. V nadaljevanju je izpostavljena avtonomija vzgojitelja. Na vzgojiteljevo kvalitetno in uspešno delo poleg avtonomije pomembno vplivata še odgovornost ter profesionalni razvoj posameznika, ki se odražajo v vzgojiteljevem vsakdanjem delu, pri načrtovanju in izvajanju pedagoškega dela ter na področju dela s starši. Pri zagotavljanju in krepitvi vzgojiteljeve avtonomije ima pomembno vlogo tudi ravnatelji, ki ob spoštovanju in potrjevanju uspehov zaposlenih, pozitivno vpliva na medsebojno povezanost, organiziranost, sodelovanje, komunikacijo, motivacijo itd. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil raziskati kako vzgojitelji v vrtcih razumejo in opredeljujejo pojem avtonomije ter kakšna je njihova ocena splošnega počutja v vrtcu ter ocena njihove avtonomije na področju načrtovanja in izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, sodelovanja v projektih, izobraževanjih ter na področju sodelovanja s starši. Rezultati kažejo, da se vzgojitelji čutijo avtonomne na vseh področjih njihovega dela ter da se počutje zaposlenih povezuje z njihovim zaznavanjem avtonomije pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela, na področju profesionalnega razvoja ter dela s starši. Če povzamemo, se torej vzgojitelji pri svojem delu čutijo avtonomne, kar vliva na njihovo počutje ter zadovoljstvo na delovnem mestu
Ključne besede: avtonomija, vzgojitelj vodja oddelka, vzgojitelj pomočnik, vrtec, vodstvo
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 2264; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (598,48 KB)

25.
ZLORABE PRI DAROVANJU ORGANOV
Doroteja Podričnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili transplantacijsko dejavnost kot vejo medicine, njen razvoj pri nas ter različne zakonske in etične ovire, ki jih povezujemo s transplantacijami. Zdravljenje s presaditvijo organov je zelo uspešno, vendar je število presajenih organov še vedno nizko, saj je na voljo dosti manj organov, kot bi jih potrebovali. Izpostavili smo tudi problem zlorab pri darovanju organov, ki se pojavljajo in so najverjetneje tudi eden glavnih razlogov za skeptičen pogled družbe na transplantacijsko dejavnost. Ker pa je človek svobodno in avtonomno bitje, ki samo odloča o sebi, smo poudarili tudi pomen avtonomije in pogoje, ki avtonomnost dopuščajo. Eno poglavje je namenjeno tudi zakonski podlagi, ki ureja darovanje organov v Republiki Sloveniji in je ključno področje tega diplomskega dela. Zaradi vse večjih potreb po organih se tudi v zakonodaji vršijo določene spremembe. Ugotovili smo, da je transplantacijska dejavnost pri nas dobro urejena in nadzorovana, prav tako tudi v ostalih državah, ki so povezane v Eurotransplantu, vendar kljub temu najdemo posamezne primere zlorab.
Ključne besede: Organ, darovanje organov, transplantacija, zlorabe, nadzor, etičnost, avtonomija.  
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1145; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (503,21 KB)

26.
AVTONOMIJA PACIENTA
Tiso Cvetković, 2014, diplomsko delo

Opis: Diploma govori o avtonomiji pacienta. Opisane so temeljne pravice pacienta in primerjava z drugimi državami.
Ključne besede: avtonomija pacienta, samoodločanje, pojasnilna dolžnost, pravice pacienta
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1490; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (429,37 KB)

27.
PROFESIONALNI RAZVOJ VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK
Vanja Žuran, 2014, magistrsko delo

Opis: Sodobna družba je družba nenehnih sprememb, tako na socialnem, družbenem kot kulturnem področju, ki zahteva od posameznikov in organizacij fleksibilnost in pripravljenost za sprejemanje in prilagajanje. S tem družba jasno izkazuje potrebo po samostojnih, odgovornih, ustvarjalnih, samozavestnih, prilagodljivih in neprestano učečih se strokovnih delavcih na področju vzgoje in izobraževanja (Hmelak, 2012). V magistrskem delu smo proučevali profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča, pri čemer smo zbrali razmišljanja več avtorjev in si odgovorili na različna vprašanja, povezana z vzgojiteljevim profesionalnim razvojem. Pri tem smo se poglobili v njegovo strokovnost, kompetentnost in avtonomnost in pojasnili, kakšni so vplivi slednjih za profesionalni razvoj vzgojitelja. Razložili smo, kako poteka izobraževanje vzgojiteljev, predstavili njegovo profesionalno pot, kakšna znanja naj obvladuje na tej poti, da bo le-ta uspešna, in kako naj vzpostavlja avtonomni položaj v odnosu do svojega dela. V procesu profesionalizacije gre za prilagoditev vzgojiteljev (Zelena knjiga, 2001) v odnosu do otrok, staršev in drugih udeležencev v procesu vzgoje in izobraževanja, pri čemer je poudarjen pomen njegove profesionalne rasti (Marentič Požarnik, 2000). Vzgojiteljev profesionalni razvoj lahko opredelimo kot proces vseživljenjskega učenja, ki vključuje vzgojiteljevo osebnostno, profesionalno in socialno dimenzijo (Vonta, 2005). V drugem delu bomo predstavili izsledke empirične raziskave o profesionalnem razvoju vzgojiteljev predšolskih otrok in interpretacijo le-teh. Zanimalo nas je, kateri so bili motivi za izbiro študija/poklica vzgojitelj predšolskih otrok, kako se počutijo kompetentne za delo vzgojitelja in kakšna pričakovanja imajo pri svojem delu. Pri tem smo namenili pozornost vzgojiteljem predšolskih otrok z različnim številom delovnih let in stopnjo strokovne izobrazbe in regiji, v kateri so zaposleni. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena kompleksnosti profesionalnega razvoja, ki vključuje dobro strokovno podkovanost in zrelo obnašanje vzgojiteljev predšolskih otrok. Vzgojitelji si razvijajo svoje osebnostne kompetence, ki so v tesni zvezi z njihovimi stališči, vrednotami, pričakovanji in samopodobo (Lepičnik Vodopivec, 2005), ob tem pa morajo biti fleksibilni, težiti k strokovni rasti in se zavedati pomena vseživljenjskega učenja za razvoj predšolske dejavnosti tako v ožjem, kot širšem smislu. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev se jim zdi prehojena pot do cilja (procesni pristop) pogosteje pomembnejša, kot sam cilj (Cvetek, 2004).
Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalec, profesionalni razvoj, avtonomija, motivacija, osebnostni razvoj, kompetence, pričakovanja, vizija.
Objavljeno: 04.06.2014; Ogledov: 3302; Prenosov: 637
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

28.
Posebni varovalni ukrepi v psihiatriji - etično-pravni problem
Doris Horvat, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so v teoretičnem delu predstavljeni etika, etična načela, etične dileme, ki se pojavljajo pri delu na področju psihiatrične zdravstvene nege, opredeljeni so posebni varovalni ukrepi (PVU) ter zakonodaja, ki ureja uporabo PVU na področju psihiatrične zdravstvene nege. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kako pogosto se pri zdravstveni negi na psihiatričnem področju pojavljajo etične dileme. Prav tako je bil namen raziskave ugotoviti, ali izvedba PVU predstavlja težavo oz. skrb pri zdravstvenemu osebju. Ali medicinske sestre menijo, da gre pri uporabi PVU za nespoštovanje človekovega življenja, kršitev načela dostojanstva in avtonomije pri pacientu in osnovnih človekovih pravic, ter če so zdravstveni delavci, ki izvajajo in sodelujejo pri izvajanju PVU, seznanjeni s smernicami za izvedbo posebnih varovalnih ukrepov. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Pri tem smo uporabili vprašalnik, sestavljen iz osemnajstih vprašanj pol odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 25 članov tima zdravstvene nege na varovani enoti v Domu Lukavci. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 ter IBM SPSS Statistics 19. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da je večina vprašanih (91,8 %) mnenja, da so težke odločitve, ki jih sprejemajo na svojem delovnem mestu predvsem odločanje med načeli: pravičnosti, zasebnosti in zaupanja pacientov in dejanskimi možnostmi. Zaposleni na varovani enoti Doma Lukavci so v večji meri (56 %) mnenja, da jim izvedba PVU redko predstavlja težavo oz. skrb, (72 %) vprašanih meni, da pri uporabi PVU gre tudi za kršitev načela dostojanstva in avtonomije pri pacientu. Sklep. Ljudje se med seboj razlikujemo v marsičem, vsem pa je skupno človeško dostojanstvo, do katerega imamo vsi enako pravico. V odnosu do bolnih, trpečih in ranljivih je spoštovanje človeškega dostojanstva še posebej pomembno. Medicinske sestre se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s situacijami, ki so povezane z zdravstvenim stanjem pacienta. Za profesionalno opravljanje svojega poklica morajo razviti visoko stopnjo etičnega zavedanja. Pri presojanju etičnih odločitev jim je v pomoč profesionalni kodeks etike, ki mora biti vodilo pri presoji njihovega delovanja.
Ključne besede: etika, etične dileme, dostojanstvo, avtonomija, posebni varovalni ukrepi
Objavljeno: 28.10.2014; Ogledov: 2133; Prenosov: 553
.pdf Celotno besedilo (1020,15 KB)

29.
VPLETANJE STARŠEV V DELO UČITELJA
Tjaša Jerič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpletanje staršev v delo učitelja. V teoretičnem delu smo predstavili učitelja kot osrednjo figuro izobraževalnega procesa. Posvetili smo se staršem in njihovi vlogi pri izobraževanju otroka, posledično tudi njihovim pričakovanjem in pritiskom na učitelja ter vpletanju na področja učiteljevega avtonomnega odločanja. V empiričnem delu smo preverjali stopnjo zadovoljstva in zaupanja staršev v delo učitelja, stopnjo dojemanja učiteljeve strokovnosti, stališča staršev do učiteljeve avtonomije in izkušnje z vpletanjem staršev v delo učitelja. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v odgovorih glede na stopnjo izobrazbe staršev in glede na razred, ki ga obiskuje njihov otrok. Rezultati raziskave, ki smo jo opravili v aprilu 2015 med 254 starši otrok petih pomurskih osnovnih šol so pokazali, da so starši z delom učitelja večinoma zadovoljni, prav tako zaupajo učitelju kot strokovnjaku. Izkazalo se je, da obstajajo razlike v odgovorih glede na stopnjo izobrazbe staršev in razred otroka. Analiza je pokazala, da so višje izobraženi starši izkazali manjšo željo po vpletanju na področja učiteljeve strokovne avtonomije kot slabše izobraženi starši. Na splošno se je izkazalo, da učitelju najbolj zaupajo starši otrok, ki obiskujejo razredno stopnjo osnovnošolskega izobraževanja, manj pa starši starejših otrok.
Ključne besede: osnovnošolski učitelj, starši, učiteljeva strokovnost, učiteljeva avtonomija, vpletanje staršev
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 758; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

30.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici