| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Avtobiografskost v potopisih Alme M. Karlin
Pavlina Grošelj, 2019, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo prikazuje in analizira notranji svet svetovne popotnice in pisateljice Alme Maksimilijane Karlin. Ta je o svojem popotovanju napisala potopise z naslovi Samotno potovanje, Urok Južnega morja in Doživeti svet. Ob tem je bila izdana knjiga z naslovom Popotne skice, kjer so zbrani njeni prispevki, poslani celjskemu časopisu Cillier Zeitung v času njenih potovanj. Potovanje Alme M. Karlin je bilo polno preprek, ki so oblikovale pisateljičin duševni svet. Avtorica je v potopisnih prispevkih poudarjala predvsem lastna občutja, ki so bila ključna za magistrsko delo. Na podlagi njenih mnenj in komentarjev smo si lahko ustvarili sliko njene osebnosti in sliko njenega odnosa do različnih tematik. Tematike, obravnavane v magistrskem delu, se pojavljajo v vseh njenih delih ter razkrivajo njen odnos do sebe in notranjih bojev, s katerimi se je spopadala na svoji poti. Razkrivajo tudi, kaj je nadvse ljubila, čemu se je odrekla, kaj je prezirala in kaj sovražila. Pomemben je njen odnos do spola, materinstva, družine in moških, s katerimi je imela zelo slabe izkušnje. Med pomembnejšimi so zagotovo njeni odnosi do potovanja, izobraževanja in umetnosti, tujine, tujcev in tuje kulture ter seveda do njene domovine, Evropejcev in Evrope. Zanimiv je tudi pisateljičin odnos do religije, ki se je spreminjal glede na njeno duševno stanje. Obravnave je deležen tudi odnos do vojne in politike, ki pride do izraza le ob posebnih trenutkih. Delo je vsekakor prikaz zanimivega potovanja po svetu, pisateljičine osebnosti in njenih skritih želja, upov, razočaranj ter njene osebne tragedije.
Keywords: Alma Maksimilijana Karlin, Samotno potovanje, Urok Južnega morja, Doživeti svet, Popotne skice, potopisi, avtobiografskost v potopisih
Published in DKUM: 11.12.2019; Views: 1393; Downloads: 242
.pdf Full text (1,39 MB)

2.
Sodobna slovenska kratka potopisna pripoved
Blanka Bošnjak, 2010, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Razprava se omejuje na izbor slovenskih kratkih potopisnih pripovednih besedil, ki so jih v zadnjem desetletju v zbirkah izdali naslednji avtorji: Sonja Porle, Barva sladke čokolade, 1998, Pavle Rak, Zlati ptič na kobrini glavi, 2002, Ervin Hladnik - Milharčič, Pot na Orient, 2009 in Evald Flisar, Zgodbe s poti, 2000. V obravnavo so uvrščene potopisne pripovedi, ki imajo hibridne žanrske in formalne značilnosti, hkrati pa lahko vsebujejo elemente fikcije. Obravnavane kratke potopisne pripovedi se povezujejo v širše diskurzivne kontekste sodobne družbe in se prepletajo s kulturnimi, postkolonialnimi in globalnimi ekološkimi vprašanji.
Keywords: slovenska književnost, sodobna slovenska književnost, proza, kratka proza, potopis, avtobiografskost
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2208; Downloads: 86
URL Link to full text

3.
Tematska analiza romana Doktor Živago
Verica Jurak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira zgodovinsko in ljubezensko tematiko, umetnika ter temo umetnost v romanu Doktor Živago rusko-sovjetskega avtorja Borisa Leonidoviča Pasternaka, dobitnika Nobelove nagrade za literaturo. Podlaga zgodovinskega romana je viharno obdobje rusko-sovjetske zgodovine, ki ga zaznamujejo ruska revolucija leta 1905, prva svetovna vojna, februarska in oktobrska revolucija, socializem v Sovjetski zvezi, epilog romana pa se nanaša na drugo svetovno vojno in prva leta po njej. Roman blati oktobrsko revolucijo, naperjen je proti socialističnemu režimu, kar je pogojevalo Pasternakovo izključitev iz Zveze sovjetskih pisateljev, zahtevo avtorjevega izgona iz države in pisateljevo odpoved Nobelovi nagradi. V ljubezenskem romanu je ljubezenska tematika večplastna: izstopa ljubezensko razmerje med moškim in žensko, ki v odnosu glavnega junaka do Lare preraste v simbol ljubezni do domovine, prisotna je ljubezen med polbratoma, vidna je tudi sinova ljubezen do matere. Glavni junak romana o umetniku je veliki pesnik Jurij Živago, čigar biografija je prozni del romana, njegova pesniška zbirka pa se nahaja v zadnjem poglavju romana. Umetnik v nevezanem delu razvija temo umetnost ter je glasnik ideje umetnosti v funkciji nesmrtnosti. Skozi omenjene teme je analizirana tudi avtobiografskost delno avtobiografskega romana, ki se odraža v številnih ujemanjih biografskih podatkov glavnega junaka in avtorja, za razumevanje romana je zlasti pomembno spoznanje, da je Jurij Živago duhovni alter ego Borisa Pasternaka.
Keywords: Boris Leonidovič Pasternak, Doktor Živago, sovjetska proza, zgodovinska tematika, ljubezenska tematika, tema umetnost, avtobiografskost.
Published in DKUM: 17.03.2011; Views: 6606; Downloads: 523
.pdf Full text (510,41 KB)

4.
MOTIV ŽENSKE V DELIH SYLVIE PLATH
Erika Starina, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Motiv ženske v delih Sylvie Plath raziskuje upodobitev ženske in avtobiografske prvine v njenih literarnih delih. Predstavljeno je življenje Sylvie Plath, ki je povezano z njenim literarnim ustvarjanjem, ki vsebuje avtobiografske elemente, v ospredju pa je analiza ženskega motiva v delih Sylvie Plath. Motiv ženske je obravnavan v kontekstu naslednjih odnosov: odnos do moških, odnos do materinstva in odnos do družbene vloge ženske. Analiza ženskega motiva v poeziji in romanu Sylvie Plath je pokazala pogled avtorice na ženske, njen odstop od tradicionalnega pojmovanja spola in spolne vloge, in to ponazorila s konkretnimi primeri iz teksta, v katerih je to razvidno. V diplomski nalogi sem ugotovila, da je avtorica pri svojem ustvarjanju uporabljala tudi zunajliterarne reference iz svojega osebnega življenja. Tako sem identificirala avtobiografske prvine v romanu Stekleni zvon in v njeni poeziji. Po analizi ženske družbene vloge v avtoričinih delih je razvidno, da nad vse ženske družbene vloge postavlja individualnost. Upodobitev in pojmovanje ženske v delih avtorice presega družbene norme in patriarhalni vzorec družbe. Sylvia Plath se z družbeno resničnostjo položaja ženske sooča na nekonvencionalen in nekonformističen način, z begom od patriarhalnih družbenih vzorcev.
Keywords: Sylvia Plath, pesništvo 20. stoletja, feminizem, teorija spolov, motiv ženske, avtobiografskost.
Published in DKUM: 26.10.2010; Views: 3695; Downloads: 539
.pdf Full text (525,49 KB)

5.
Avtobiografskost in problematika seksualnosti v izbranih romanih Vitomila Zupana
Katja Bukovšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Avtobiografskost in problematika seksualnosti v izbranih romanih Vitomila Zupana sem ugotavljala, v kolikšni meri je pisateljeva literatura avtobiografska in v kolikšni meri vsebuje elemente seksualnosti, pri čemer sem se osredotočila na odnos moški — ženska. Analiza pripovednih besedil zajema naslednje Zupanove romane: Potovanje na konec pomladi (1972), Menuet za kitaro (1975), Igra s hudičevim repom (1978), Komedija človeškega tkiva (1980), Levitan (1982) in Apokalipsa vsakdanjosti (1988). Ugotovila sem, da romani vsebujejo velik delež avtobiografskih prvin, pri čemer ne gre za avtobiografijo v njenem dobesednem pomenu, saj se resničnost prepleta tudi s fikcijo. Pisatelj popisuje neko resničnost, zasebno in preteklo, prikazano z njegovega stališča ter literarno obdelano. Delež avtobiografskosti sem ugotavljala ob pripovedovalcu, literarnih osebah in literarnih prostorih. Pomagala sem si predvsem s pisateljevo tretjeosebno avtobiografijo in pričevanji Ifigenije Simonović, ki je avtorja osebno poznala ter z njim več let prijateljevala. Najmanj avtobiografskih prvin je v romanu Potovanje na konec pomladi, kjer v ospredje stopi fikcija. V ostalih romanih avtobiografske prvine izstopajo na več mestih. Obravnavani romani prav tako vsebujejo številne prvine seksualnosti, ki se je pokazala kot izhodišče Zupanovega pisateljevanja. Pravo problematiko seksualnosti zasledimo šele po letu 1965, ko so v slovenščino začeli prevajati dela Henryja Millerja, po katerem se je Zupan zgledoval. S stališča seksualnosti je prikazan predvsem odnos moški — ženska, ki je zaznamovan zlasti s spolnostjo.
Keywords: Vitomil Zupan, avtobiografskost, seksualnost, odnos moški – ženska.
Published in DKUM: 22.04.2010; Views: 3251; Downloads: 512
.pdf Full text (1,84 MB)

6.
Avtobiografskost v literaturi Marije Kmet
Anja Brilej, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Avtobiografskost v literaturi Marije Kmet sem poskušala ugotoviti, v kolikšni meri je njena literatura avtobiografska, kakšna je razlika med avtobiografijo in avtobiografsko prozo, kaj nam o pisateljici pove njena literarna avtobiografija Moja pota in kako delujejo fikcijski signali. Ugotovila sem, da je glavna prvina v pripovedni prozi Marije Kmet avtobiografskost. Delež avtobiografskosti sem ugotavljala ob pripovedovalcu, literarnih osebah in literarnih prostorih. Pomagala sem si z literarno avtobiografijo Moja pota, ki jo je pisateljica izdala leta 1933. Izvemo veliko zanimivega o življenju in literarnem ustvarjanju pisateljice, vendar lit. avtobiografije ne smemo popolnoma enačiti z zunajliterarno resničnostjo, ker gre za ubeseditev ene od možnih variant pisateljičine življenjske zgodbe. Avtobiografske prvine iz pisateljičinega psihofizičnega življenja sem našla v noveli, romanu in številnih črticah. Novela Brez tal je primer prvoosebne avtorske proze. Literarna oseba Helena ima referenco v pisateljici. Delna identifikacija med Heleno in Kmetovo se potrjuje z izjavami, ki so preverljive v verodostojni biografiji. Manj avtobiografskih prvin najdemo v romanu V metežu, kjer stopi v ospredje fikcija. Orientacijska signala, ki referirata na resničnost, sta lik učiteljice in mesto Trst. V kratki prozi je pisateljica pogosto tematizirala drobne dogodke iz svojega življenja. Usodo svojih staršev je prikazala v črticah Torče Skočir in Konec učitelja Možeta. V njenih črticah nastopajo učiteljice. Pogosto so tudi nezadovoljne, prizadete, osamljene kot je bila tudi pisateljica.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: Marija Kmet, avtobiografskost, avtobiografija, avtobiografska proza.
Published in DKUM: 22.08.2009; Views: 2778; Downloads: 409
.pdf Full text (394,73 KB)

Search done in 10.83 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica