SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
DOLOČEVANJE KADMIJA IN SVINCA V ZEMLJI Z ELEKTROTERMIČNO ATOMSKO ABSORPCIJSKO SPEKTROMETRIJO
Urban Senica, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil validacija analizne metode za določanje vsebnosti kadmija in svinca v zemlji z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijo (ETAAS). Kadmij in svinec smo določali po standardni metodi ISO 11047:1998 (Kakovost tal - Določevanje kadmija, kroma, kobalta, bakra, svinca, mangana, niklja in cinka - Metoda plamenske in elektrotermične atomske absorpcijske spektrometrije). Izvedena je bila validacija anlizne metode, pri kateri smo določili in preverili območje določanja, premosorazmernost signala in koncentracije v območju določanja, natančnost in točnost določitev ter časovno stabilnost preskusnih vzorcev. Ocenili smo merilno negotovost.
Ključne besede: kadmij, svinec, ETAAS, elektrotermična atomska absorpcijska spektrometrija, validacija
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1779; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

6.
Uporaba termogravimetrične analize pri določanju lastnosti jajčnih lupin glede na način vzreje kokoši
Sabina Jurak, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo določili vsebnost Ca, Mg in P v jajčni lupini. Namen magistrskega dela je bil preučiti, ali imata način vzreje kokoši in vrsta perutnine (prepelice in race) vpliv na mineralno sestavo jajčne lupine. S statističnim programom R smo primerjali vsebnosti Ca, določenega s titracijo in plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS), z izgubo mase, izmerjeno s termogravimetrično analizo (TG). V raziskavo smo vključili pet jajc iz ekološke, proste, hlevske in baterijske reje kokoši nesnic, ki so bile iste pasme in starosti ter pet prepeličjih, račjih in sedemnajst nekvalificiranih jajc. Jajcem smo fizično odstranili beljak, rumenjak in notranji membrani. Lupine smo pri 100 °C posušili do konstantne mase in jih zmleli v fini prah. Vsebnost CaCO3 smo določili s titracijo. Vzorec smo raztopili v 1 M HCl in presežek kisline titrirali s standardno raztopino NaOH (0,1 M). Pred meritvami vsebnosti Ca, Mg in P smo naredili kislinski razklop vzorcev. Koncentracije Ca in Mg smo izmerili z AAS in P z merjenjem absorbance rumeno obarvanega kompleksa pri valovni dolžini 406 nm. Pri merjenju izgube mase s TG smo uporabili temperaturno območje od 30 °C do 900 °C. Način reje kokoši ni imel značilnega vpliva na vsebnost Ca v jajčni lupini. Značilne razlike opazimo med vrstami perutnine in pri nekvalificiranih jajcih. Značilno najnižja vsebnost Ca je bila v jajčni lupini prepeličjih jajc. Najvišja vsebnost Mg je bila v lupini prepeličjih jajc in najnižja v lupini račjih jajc. Povprečne vrednosti P v jajčnih lupinah se statistično razlikujejo glede na vrsto perutnine. Najvišja vsebnost je v lupini prepeličjih jajc. Statistična primerjava vsebnosti CaCO3, ki smo jo določili s titracijo, in izmerjene izgube mase je pokazala, da je napaka, ki jo naredimo, če vsebnost CaCO3 v jajčni lupini izračunamo iz izgube mase, ki jo izmerimo s TG v temperaturnem območju od 550 °C do 900 °C, 0,1 %.
Ključne besede: termogravimetrična analiza, jajčna lupina, način reje kokoši nesnic, kalcijev karbonat, atomska absorpcijska spektrometrija.
Objavljeno: 14.03.2019; Ogledov: 85; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici