Search the digital library catalog

Abstract: Večino priseljencev iz Evrope v Združene države Amerike je pot vodila skozi mesto New York, ki je tudi zato naglo rastlo po številu prebivalstva in gospodarskem pomenu, zato sem predstavil glavne značilnosti priseljevanja v ZDA. V obravnavanem obdobju Slovenci nismo imeli lastne države, zato sem pregledal, kako je to vplivalo na skupnost, kar me je vodilo do bratskih podpornih organizacij v ZDA in pomembnejših društev v New Yorku, s posebno pozornostjo na Družbi sv. Rafaela. Predstavil sem tudi mesto New York in njegov pomen za priseljevanje, kakor tudi vlogo katoliške cerkve v ZDA in zgodbo slovenske župnije v New Yorku. Nadaljujem s pregledi gospodarskega položaja slovenskih priseljencev v New Yorku, njihovega političnega delovanja med 1. svetovno vojno in vsakdanjega življenja v New Yorku. Delo zaključim s predstavitvijo procesa asimilacije.
Keywords: New York, ZDA, slovenski izseljenci, Družba sv. Rafaela, asimilacija.
Published in DKUM: 13.10.2016; Views: 1919; Downloads: 122
Full text (1,10 MB)

Abstract: Za la!je razumevanje nekaterih vidikov dru!benih sprememb, problemov in porazdelitve mo"i v konkretnih dru!bah in dr!avah ter za mo!ne re#itve, upravi"itve ali zavrnitve le-teh je potrebna jasna in natan"na konceptualizacija temeljnih pojmov, ki so del tako podro"ja politi"ne filozofije kot podro"ja etike. Metafizi"ni problemi omenjenih pojmov lahko namre" nastajajo ali zaradi nejasnosti razumevanja ali zaradi tolik#nih dru!benih sprememb, da jih je potrebno prekonceptualizirati. Izhajajo" iz tega in ob dokazani predpostavki, da je partikularizem najprepri"ljivej#a teorija v etiki, je bilo zastavljeno vpra#anje, ali obstaja mo!nost u"inkovite uporabe le-te tudi na drugih podro"jih prakti"nega mi#ljenja oz. politi"ne znanosti. Na podlagi opredelitve predmeta je (i) s filozofske perspektive podana konceptualna analiza in problematizacija klju"nih dr!avljanskih vrlin (avtonomija, lojalnost, toleranca), ki omogo"i natan"nej#o in jasnej#o rabo temeljnih pojmov, pri "emer je prikazan tako pomen kot sama funkcija tak#nih vrlin; (ii) iz filozofske perspektive podana analiza nekaterih pojmov politi"ne filozofije, ki so del dru!benih sprememb (dr!ava, dr!avljanstvo, identiteta, migracije, asimilacija, integracija, pravice), in (iii) zavrnitev etike skrbi v politi"ni filozofiji kot u"inkovite metode za ohranjanje socialne kohezije. Vse troje je analizirano in problematizirano z vidika socialnega liberalizma in tradicionalnega republikanizma. Re#itev metafizi"nih problemov dr!avljanskih vrlin, socialnega liberalizma in pluralizma, a vendar ohranjanje dru!bene kohezije, je tako mogo"a s pomo"jo eti#kega partikularizma, ki pa ne izklju"uje vrlin.
Keywords: besede: dr!avljanske vrline, eti#ki partikularizem, asimilacija, identiteta, avtonomija, liberalizem, republikanizem
Published in DKUM: 02.03.2012; Views: 3776; Downloads: 295
Full text (18,54 MB)

Abstract: Osrednja tema pričujoče naloge je razgrniti določene razsežnosti izseljevanja z območja Slovenskega primorja v času med svetovnima vojnama. Delo izhaja iz spoznanja, da je fenomen migracij potrebno osvetljevati z mnogoterih zornih kotov in da so pristopi, ki poudarjajo zgolj odzivanje individuumov na zahteve družbene strukture, pomanjkljivi in neustrezni. Pozornost je tako posvečena zlasti novim pogledom, ki v ospredje postavljajo fluidnost družbenih vplivov, ki se vzpostavljajo v vmesnem prostoru med zahtevami globalnih determinant in možnostmi vsakdana. Redukcija na mehanične vplive od zunaj bi migracijo zožila na dejavnike privlaka in potiska (znane kot pull/push) in bi razloge za selitve poenostavljeno iskala bodisi v povpraševanju po delovni sili v ciljni deželi, boljših zaslužkih (dejavniki privlaka) ali lakotah, neugodnih letinah, neusklajenem razmerju med centrom in periferijo (dejavniki potiska) in še drugimi podobnimi, vselej zunanjimi razlogi. Naloga pa si prizadeva prikazati, da je tovrstna perspektiva nezadostna in da že ob vprašanju izseljevanja v času do prve svetovne vojne ravno tako maliči kot pojasnjuje stvarnost. Drugi del naloge je posvečen vprašanju vključevanja izseljencev v argentinsko okolje in ohranjanju stikov z domačimi. Pozornost je tu prav tako namenjena dogajanju na mikro ravni, v ospredje je zato postavljeno ozadje družine, ki je, četudi razpršena po različnih koncih sveta (domači vasi Pliskovica, ki je bila najprej v Italiji, nato v Jugoslaviji; drugi družinski člani pa so bili v Franciji in Argentini) nenehno ohranjala stike.
Keywords: izseljevanje, fašizem, Argentina, mikro pogled, korespondenca, družinske mreže, asimilacija, skupnost, samota.
Published in DKUM: 18.05.2011; Views: 3142; Downloads: 251
Full text (3,26 MB)