| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vpliv 24-urnega neinvazivnega merjenja krvnega tlaka na obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo v družinski medicini
Marija Petek Šter, Janko Kersnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Podatki, pridobljeni s pomočjo 24-urnega neinvazivnega merjenja krvnega tlaka (24- NMKT), so pomembno dopolnilo k ambulantnim meritvam krvnega tlaka v diagnostiki hipertenzije in spremljanju zdravljenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako izvedba 24-NMKT vpliva na obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo v družinski medicini. Preiskovanci in metode: V raziskavo je bilo v 38 ambulantah družinske medicine vključenih 339 zaporednih bolnikov z arterijsko hipertenzijo, ki kljub kombinacijskemu zdravljenju niso dosegali ciljnih vrednosti. Bolniki so bili naključno razdeljeni v testno skupino, pri kateri smo izvedli 24-NMKT, ter kontrolno skupino, pri kateri preiskave nismo izvedli. Po 12 tednih smo ocenjevali učinek 24-NMKT na nadaljnje zdravljenje arterijske hipertenzije. Rezultati: Analizirali smo podatke za 339 bolnikov: 160 v testni in 179 v kontrolni skupini, ki so bili stari od 34 do 80 let (v povprečju 61,4 leta, SD 9,8 let) s povprečnim sistoličnim 159,2 (SD 12,5) mm Hg ter diastoličnim krvnim tlakom 92,1 (SD 8,7) mm Hg. Pri 45 (28,1 %) bolnikih smo z 24-NMKT ugotovili doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka. Verjetnost za urejen krvni tlak je bila večja pri ženskah – razmerje obetov (OR) 5.445 (95-odstotni interval zaupanja 2,16–13,76) – ter pri bolnikih z nižjo vrednostjo srednjega arterijskega tlaka na osnovi ambulantnih meritev krvnega tlaka – OR = 0.931 (95-odstotni interval zaupanja 0,84–0,97). Izvedba 24-NMKT ni vplivala na število s hipertenzijo povezanih obiskov v ambulanti (1,6 v testni, 1,7 v kontrolni skupini, p = 0,306), so bili pa bolniki v testni skupini redkeje izpostavljeni spreminjanju antihipertenzivnega zdravljenja (v testni v 52,5 %, v kontrolni v 66,5 %, p = 0,009). Zaključki: Učinek bele halje je pogosto prisoten pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo, zdravljenih s kombinirano antihipertenzivno terapijo. 24-NMKT ne vpliva na pogostost obiskov v ambulanti, zmanjša pa verjetnost za spreminjanje antihipertenzivne terapije.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, ambulanta družinske medicine, 24-urno neinvazivno merjenje krvnega tlaka, spremljanje, zdravljenje z zdravili
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 888; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (120,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
ARTERIJSKA HIPERTENZIJA PRI MLADOSTNIKU
Darja Milošič, 2014, diplomsko delo

Opis: Arterijska hipertenzija je ena najbolj razširjenih nenalezljivih kroničnih bolezni, ki skrajšajo življenjsko dobo. Je bolezen, ki ne povzroča težav, treba pa jo je zdraviti. Povzroča veliko zapletov, te pa lahko preprečimo s pravilno zdravstveno vzgojo, ki je ena izmed nalog zdravstvene nege. V veliko pomoč nam je dobro poznavanje dejavnikov tveganja.
Ključne besede: Arterijska hipertenzija, mladostnik in arterijska hipertenzija, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 1119; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (712,60 KB)

4.
Učinek bele halje pri ambulantnem merjenju krvnega tlaka
Dominika Peganc, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišče. V diplomskem delu smo predstavili učinek bele halje in hipertenzijo bele halje ter vpliv, ki ga imata pri obravnavi arterijske hipertenzije. Opisali smo stres in anksioznost ter ostale dejavnike, ki prispevajo k fenomenu bele halje. Namen raziskave je bil oceniti učinek bele halje in pri pacientih ugotoviti dejansko razliko v vrednostih krvnega tlaka in pulza izmerjenih pri zdravniku in medicinski sestri, upoštevajoč starost in spol. Nenazadnje smo želeli predstaviti tudi vlogo medicinske sestre pri merjenju krvnega tlaka. Metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi z uporabo strukturirane tabele, kamor smo vpisovali rezultate dveh merjenj krvnega tlaka, prvega s strani medicinske sestre, drugega s strani zdravnice. Sodelovalo je 50 pacientov Poliklinike Spera v Mariboru. Rezultati. Vrednosti krvnega tlaka in pulza so bile višje, ko je meritve izvajala zdravnica. Vrednosti sistoličnega krvnega tlaka so bile povprečno višje za 9,9 mmHg (p < 0,000), vrednosti diastoličnega krvnega tlaka za 5,1 mmHg (p < 0,000), vrednosti pulza pa za 4,2 utripe/min (p < 0,000) v primerjavi z meritvami medicinske sestre. Klinično pomembna razlika med merjenji zdravnice in medicinske sestre se pri sistoličnem krvnem tlaku kaže pri 46 % pacientov, ki so pri merjenju s strani zdravnice dosegali vrednosti nad 10 mmHg, v primerjavi z meritvami medicinske sestre, pri merjenju diastoličnega krvnega tlaka pa se ta razlika kaže pri 12 % pacientov. Pri merjenju pulza pa je klinično pomembna razlika izražena pri 12 % pacientov, kjer se je pulz povečal za 9 udarcev/minuto ali več. Povišanje krvnega tlaka, predvsem sistoličnega krvnega tlaka, ko je meritve izvajala zdravnica, je bilo izrazitejše pri pacientih, starih 65 let ali več, razlika v vrednostih krvnega tlaka in pulza med spoli pa je sicer majhna, vendar izrazitejša pri ženskah. Sklep. Vrednosti krvnega tlaka in pulza so višje, ko meritve izvaja zdravnik, zato je vloga medicinske sestre pri merjenju krvnega tlaka toliko bolj pomembna, saj skupaj s prepoznavanjem in upoštevanjem pojava učinka bele halje pripomore k ustrezni obravnavi arterijske hipertenzije.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, učinek bele halje, hipertenzija bele halje, merjenje krvnega tlaka, stres, medicinska sestra
Objavljeno: 22.08.2014; Ogledov: 2339; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (903,70 KB)

5.
Hipertenzija pri starejših osebah
Martina Dobrotić, 2014, diplomsko delo

Opis: Visok krvni tlak (arterijska hipertenzija) je najpogostejše srčno-žilno bolezensko stanje. Arterijska hipertenzija ima na zdravstveno stanje prebivalstva vsake razvite ali srednje razvite države na svetu ogromen vpliv. Doslej še ni uspelo zadovoljivo zmanjšati posledic te bolezni. Verjeten vzrok je neustrezno zdravljenje visokega krvnega tlaka. V diplomskem delu smo opisali krvni tlak, predstavili nevarnosti za povišan krvni tlak, dejavnike tveganja in posledice za nastanek krvnega tlaka. Opisali smo zdravstveno vzgojno delo in naloge diplomirane medicinske sestre pri preprečevanju visokega krvnega tlaka. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili definicijo krvnega tlaka, kako ga merimo, epidemiologojo in etiologijo krvnega tlaka, dejavnike tveganja in posledice ter zdravljenje in preventivo arterijske hipertenzije. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik, ki je vseboval 15 vprašanj. Sodelovalo je 50 starostnikov Doma za starejše Šebrek. Rezultati raziskave: Glede na pridobljene rezultate smo ugotovili, da veliko anketiranih ne živi zdravega načina življenja, upoštevajo navodila glede predpisane terapije, za spremembo življenskega sloga pa so pripravljeni narediti malo. Večina jih pozna simptome, ki se pojavijo pri visokem krvnem tlaku ter dejavnike tveganja, niso pa seznanjeni s posledicami visokega krvnega tlaka. Zato je zelo pomembna zdravstvena vzgoja in preventivno delo diplomirane medicinske sestre. Sklep: Z dobrim poznavanjem dejavnikov tveganja in z večjo osveščenostjo ljudi o visokem krvnem tlaku lažje in bolje načrtujemo zdravstveno vzgojo ljudi. Zato je preventivno delo diplomirane medicinske sestre pomembno.
Ključne besede: krvni tlak, arterijska hipertenzija, zdravstvena vzgoja, nezdrav način življenja, dejavniki tveganja, medicinska sestra
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 1493; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
AMBULANTNO PREDPISOVANJE ANTIHIPERTENZIVOV IN KAKOVOST NADZORA ARTERIJSKE HIPERTENZIJE V SLOVENIJI
Marjetka Pal, 2014, doktorska disertacija

Opis: Arterijska hipertenzija (AH) je v razvitih državah kljub številnim ukrepom že desetletja eden glavnih dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in žilja. Število objavljenih epidemioloških raziskav o prevalenci in kakovosti nadzora AH in njenih posledic v svetu je veliko. V Sloveniji je tovrstnih obsežnih epidemioloških raziskav sorazmerno malo. Osrednjo vlogo pri nadzoru AH v Sloveniji imajo specialisti družinske (splošne) medicine, zato smo v naši študiji ocenjevali, kakšna je kakovost nadzora AH v ambulantah družinske medicine v Sloveniji. Pri tem smo uporabili podatke, pridobljene v okviru projekta Kakovost v zdravstvu Slovenije. Končni vzorec je vključeval 18.260 bolnikov, ki so obiskovali zdravnika družinske medicine. Kot merilo ustreznega nadzora smo uporabili v veljavnih smernicah določene vrednosti: sistolični krvni tlak (SKT) < 140 mmHg in diastolični krvni tlak (DKT) < 90 mmHg. Ugotovili smo, da je bil ustrezen nadzor AH na celotnem vzorcu v obdobju 2002–2008 zelo dober (55,8 %), tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami in prejšnjimi slovenskimi študijami, v katerih redko poročajo o več kot 50-% ustreznem nadzoru. Razlogov za tako uspešen nadzor AH v Sloveniji je lahko več, med drugimi: sledenje smernicam, pogosta izobraževanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ozaveščanje bolnikov, uvedba nadzora kakovosti v slovenskem zdravstvu. Pri interpretaciji našega rezultata je potrebno upoštevati, da je naš vzorec vključeval samo tiste bolnike z AH, ki so obiskovali specialista družinske medicine in da ga kot takega ne moremo opredeliti kot popolnoma reprezentativnega za slovenski prostor. Dober nadzor AH je med drugim povezan tudi z ustreznim farmakološkim zdravljenjem. Bolniki z AH imajo pogosto pridružene druge kronične bolezni. Običajno jemljejo več zdravil sočasno, kar lahko pogosteje vodi v težave, povezane z zdravili, med katere sodijo tudi neželene interakcije zdravil. V drugem delu disertacije smo zato proučevali število potencialno klinično pomembnih interakcij antihipertenzivov z drugimi zdravili na vzorcu 453.871 bolnikov, ki so v letu 2010 v Sloveniji vsaj enkrat prejeli antihipertenziv. Vir podatkov je bila podatkovna zbirka Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o ambulantno predpisanih zdravilih v letu 2010 za področje celotne Slovenije. Za izbiro parov zdravil, ki potencialno vstopajo v interakcije, smo uporabili dve podatkovni zbirki (plačljivo Lexi-Interact in prosto dostopno Drug Interactions Checker; DIC) ter knjižno obliko Stockley’s Drug Interactions (Stockley). Z izbranimi kriteriji smo identificirali 1.561 tovrstnih parov zdravil, katerih sočasna uporaba je kontraindicirana ali tvegana in je zato potrebna prilagoditev odmerjanja, sprememba terapije in spremljanje bolnika. Kontraindicirane interakcije tipa X po Lexi-Interact so bile v intervalu +/- 30 dni izdane v 16.315 primerih, kontraindicirane interakcije po Stockley pa v 1.010 primerih. Kombinacije zdravil, ki so najpogosteje vstopale v kontraindicirane interakcije po Lexi-Interact ali Stockley, so bile: (i) nespecifični antagonist na adrenergičnih receptorjih β in agonist na adrenergičnih receptorjih β2, (ii) dva antagonista na adrenergičnih receptorjih α, (iii) indapamid in kvetiapin, (iv) verapamil ali diltiazem in amjodaron, (v) nimodipin in karbamazepin, (vi) aliskiren in verapamil ter (vii) lerkanidipin in ciklosporin. Pogostnost ugotovljenih potencialnih interakcij glede na terapevtsko podskupino zdravil (po anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikaciji-ATC) se pri izdaji v istem dnevu ali v intervalu +/- 30 dni ni bistveno razlikovala in se je zmanjševala v naslednjem vrstnem redu: diuretiki (C03), zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem (C09), antagonisti na adrenergičnih receptorjih β (C07), zaviralci napetostno odvisnih kalcijevih kanalov (C08) in antihipertenzivi (C02). Rezultati naše študije so nekoliko osvetlili uspešnost nadzora AH v ambulantah družinske medicine in pojavnost potencialnih interakcij antihiperte
Ključne besede: arterijska hipertenzija, nadzor kakovosti v zdravstvu, antihipertenzivi, interakcije med zdravili, farmakoepidemiologija
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 2318; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (6,23 MB)

7.
Vpliv telesne aktivnosti na optimalno urejen krvni tlak mladostnika
Tanja Šiško, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Telesna aktivnost ima številne ugodne učinke na naše telo in je v kombinaciji s pravilnim, zdravim načinom prehranjevanja in zdravim načinom življenja prav gotovo naložba, ki se nam obrestuje. V svetu in tudi v Sloveniji je število prekomerno prehranjenih mladostnikov in otrok v porastu, debelost pa je eden od dejavnikov tveganja za razvoj arterijske hipertenzije ter bolezni srca in ožilja, na katerega imamo vpliv in seveda lahko preprečimo, da bi se sploh razvila. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je deskriptivna metoda dela, kjer smo s pomočjo domače in tuje strokovne literature predstavili oblike telesne vadbe, ki lahko vplivajo na optimalno urejeno arterijsko hipertenzijo pri mladostniku, dejavnike tveganja za razvoj srčno žilnih bolezni ter vlogo medicinske sestre v referenčni ambulanti ter v internistični in kardiološki ambulanti. Sklep. Ugotovili smo, da je v obravnavi mladostnikov z arterijsko hipertenzijo v Sloveniji tako kot v Evropskem združenju za hipertenzijo v rabi ameriška klasifikacija hipertenzije. Prav tako smo potrdili, da ima redna telesna aktivnost v obdobju mladostništva ugoden vpliv na znižanje krvnega tlaka, omogoča lažje nadzorovanje telesne teže, zmanjšuje stres, izboljšuje mišično moč in vzdržljivost, vpliva na čvrstost kosti in mišic in nenazadnje pozitivno vpliva na mladostnikovo samopodobo.
Ključne besede: Arterijska hipertenzija, telesna aktivnost, mladostnik in arterijska hipertenzija, zdravstvena vzgoja, referenčna ambulanta.
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1570; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (322,05 KB)

8.
OZAVEŠČENOST LJUDI O POSLEDICAH VISOKEGA KRVNEGA TLAKA
Doris Marinšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili nevarnosti visokega krvnega tlaka, opisali krvni tlak, dejavnike, ki povzročajo visok krvni tlak, in posledice, ki lahko nastanejo zaradi visokega krvnega tlaka. Opisali smo zdravstveno-vzgojno delo diplomirane medicinske sestre in predstavili zdrav način življenja, ki ga medicinska sestra predstavi bolniku z visokim krvnim tlakom. Metode: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 15 vprašanj. Raziskavo smo izvedli med 50 naključno izbranimi krajani v vasi Planina na Pohorju. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirani imajo veliko informacij o visokem krvnem tlaku, 80 % anketiranih pozna simptome, ki se pojavijo ob visokem krvnem tlaku, in dejavnike, ki ga povzročajo. Vendar premalo vedo o posledicah, ki nastanejo zaradi visokega krvnega tlaka, saj za okvare vida in ledvic ve manj kot polovica anketiranih. Ugotovili smo, da anketirani ne živijo dovolj zdravega načina življenja in da se tisti anketirani, ki imajo visok krvni tlak, ne držijo vseh omejitev in zdravega načina življenja, kar nam pove podatek, da samo 7 anketiranih, ki imajo povišan krvni tlak, uživa sadje in zelenjavo vsaj 1-krat na dan, in da 7 anketiranih, ki imajo povišan krvni tlak, pije alkohol vsak dan. Razprava in zaključek: Visok krvni tlak je bolezen, o kateri je že veliko napisano, ljudje veliko vedo o dejavnikih, ki ga povzročajo, o načinih, kako krvni tlak znižati, vendar premalo o posledicah, ki lahko nastanejo. V večjih mestih so pogosto organizirana predavanja in delavnice na to temo, v manjših krajih in podeželju takih delavnic ni ali pa ljudje pogosto ne vedo zanje. Zato je preventivno delo diplomirane medicinske sestre pomembno, vendar bi se moralo izvajati pogosteje in tudi v manjših krajih.
Ključne besede: krvni tlak, arterijska hipertenzija, posledice, zdrav način življenja, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 2105; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

9.
ARTERIJSKA HIPERTENZIJA – DEJAVNIK TVEGANJA
Ana Pitino, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava arterijsko hipertenzijo, za katero oboleva vedno več ljudi po vsem svetu. Zaradi odsotnosti ali neznačilnih simptomov je pozno ali pa nezadostno zdravljena. Arterijska hipertenzija je eden izmed dejavnikov tveganja za možgansko kap, srčni infarkt, prizadetost ledvic, prizadetost arteriol in vpliva na pospešeno arteriosklerozo. Diplomsko delo sestavlja v začetku teoretični del, kjer so opisani dejavniki za pojav arterijske hipertenzije, njena razvrstitev, zapleti arterijske hipertenzije in zdravljenje, ki je sestavljeno iz nefarmakoloških ukrepov in medikamentoznega zdravljenja. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena študija primera pacienta, ki je utrpel miokardni infarkt, narejena je bila PCI in zgodnja rehabilitacija. Pacienta smo obravnavali po procesni metodi dela po modelu Virginije Henderson. Informacije o pacientovem zdravstvenem stanju smo pridobili s pomočjo vprašalnika, opazovanja in ocenjevanja pacientovega stanja in pogovora z njim in z zdravstvenim osebjem ter s pomočjo medicinske in negovalne dokumentacije. Na osnovi ugotovljenih potreb po zdravstveni negi smo izpostavili negovalne diagnoze, nato naredili načrt zdravstvene nege, opisali izvedbo zdravstvene nege katero smo nazadnje še ovrednotili. Ugotovili smo, da so ključni negovalni problemi takoj po PCI nevarnost krvavitve iz vbodnega mesta, zmanjšana funkcija srca in strah pred prognozo. Ostali negovalni problemi pa so največkrat povezani z nezdravim načinom življenja, in sicer so to: neuravnotežena oziroma nezdrava prehrana, premalo gibanja, stres, neurejen ritem spanja in nevarnost za neučinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, visok krvni tlak, dejavnik tveganja, zdravljenje, zapleti.
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 4319; Prenosov: 815
.pdf Celotno besedilo (344,22 KB)

10.
VISOK KRVNI TLAK - NEZNANJE JE EDEN OD VZROKOV ZA RAZŠIRJENOST BOLEZNI
Blanka Remškar, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Visok krvni tlak je ena najbolj razširjenih kroničnih nenalezljivih bolezni, ki skrajšuje življenjsko dobo. Povzroča vrsto hudih zapletov. Te lahko preprečimo s pravilno zdravstveno vzgojo, ki je ena izmed nalog zdravstvene nege. Dobro poznavanje dejavnikov tveganja nam je pri tem v veliko pomoč. V tem magistrskem delu je raziskava osredotočena predvsem na znanje ljudi o visokem krvnem tlaku. Zastavljeno je bilo raziskovalno vprašanje Ali je neznanje o visokem krvnem tlaku eden glavnih vzrokov za razširjenost bolezni? ter dve hipotezi. V 1. hipotezi trdimo, da več kot 50 % anketiranih ne pozna nevarnosti visokega krvnega tlaka, v 2. hipotezi pa, da več kot 50 % anketiranih visokega krvnega tlaka ne jemlje kot bolezen. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna metoda raziskovanja. Za potrditev raziskovalnega vprašanja smo uporabili neodvisni student t – test. Za raziskavo je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa. Podatki so bili statistično obdelani s pomočjo programa za statistično obdelavo SPSS statistics 17.0 in Microsoft Excel. Rezultati. Pridobljeni rezultati so bili presenetljivi, saj smo ovrgli obe postavljeni hipotezi. Na postavljeno raziskovalno vprašanje pa smo dobili odgovor, da neznanje ni glavni vzrok za razširjenost bolezni (p<0,001). Sklep. Z dobrim poznavanjem dejavnikov tveganja in vedenjem o tem, kaj ljudje potrebujejo, lažje in bolje načrtujemo zdravstveno vzgojo ljudi, pri čemer so nam raziskave v veliko pomoč.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, krvni tlak, merjenje krvnega tlaka, medicinska sestra, dejavniki tveganj, neznanje, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 3258; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (945,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici