| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Sistematični pregled mobilnih aplikacij za oceno življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege
Lucija Gosak, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V enotah za intenzivno nego se uporabljajo različni prognostični modeli za kvantifikacijo življenjske ogroženosti kritično bolnih. Številni prognostični modeli so uporabljeni v različnih mobilnih napravah, ki so postali del zdravstvene oskrbe. V zaključnem delu smo želeli pregledati značilnosti mobilnih aplikacij za napovedovanje življenjske ogroženosti in določiti najprimernejše aplikacije za uporabo v kliničnem okolju. Metoda: Na podlagi iskalnih nizov, vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter priporočil PRISMA (ang. Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses) smo izvedli sistematični pregled mobilnih aplikacij v dveh spletnih trgovinah (Google Play Store in Apple App Store). V končno analizo smo vključili brezplačne mobilne aplikacije v angleškem jeziku za napovedovanje življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege. V končni analizi je bila kakovost mobilnih aplikacij ocenjena s pomočjo lestvice uMARS (ang. Mobile Application Rating Scale: user version) s strani dveh ocenjevalcev, zaposlenih v enoti za intenzivno terapijo. Mobilne aplikacije smo prav tako med seboj primerjali s pomočjo podatkov pacientov, pridobljenih iz brezplačne podatkovne baze MIMIC III (Medical Information Mart for Intensive Care III). Za kvantitativno analizo mobilnih podatkov smo uporabili Microsoft Excel 2016 in IMB SPSS 23.0 ter programski jezik R za pridobivanje podatkov iz zgoraj omenjene baze. Rezultati: Od 2737 mobilnih aplikacij smo identificirali 20 (1 %) mobilnih aplikacij za oceno življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege. Najpogosteje uporabljeni metodi za oceno življenjske ogroženosti sta bili SOFA (n = 12) in APACHE II(n = 12). Povprečna ocena kakovosti mobilnih aplikacij na Androidu po uMARS oceni je znašala 3,83 ± 0,511, pri čemer je minimalna ocena znašala 2,88, maksimalna pa 4,75. Opazna je bila razlika med ocenami mobilnih aplikacij na operacijskem sistemu Android in iOS, vendar pri tem ni bilo statistično pomembne razlike (p = 0,277). Več kot polovica (60 %) vseh mobilnih aplikacij (n = 12) temelji na znanstvenih dokazih. Na podlagi t-testa smo ugotovili, da je prisotna statistično pomembna razlika med mobilnimi aplikacijami, ki temeljijo na znanstvenih dokazih in med ostalimi (p = 0,001). Na podlagi pridobljenih podatkov iz MIMIC III baze smo preizkusili vse prognostične modele SOFA. Ocena umrljivosti se je v vseh mobilnih aplikacijah med seboj ujemala, odstopanja pa so se pojavila v sami interpretaciji umrljivosti. Diskusija: Mobilne aplikacije se zelo hitro posodabljajo in nastajajo vedno nove, zato je pomembno, da so ocenjene s strani strokovnjakov in raziskovalcev. Le tako lahko zdravstvenim delavcem omogočimo vsebinsko in tehnično ustrezne mobilne aplikacije, ki so primerne za uporabo v kliničnem okolju.
Ključne besede: kritična oskrba, umrljivost, prognostični modeli, mobilno zdravje, uMARS, Google Play Store, Apple App Store
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 655; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

2.
Primerjava nekaterih blagovnih znamk na interbrandovi lestvici skozi desetletje
Karmen Pelcl, 2018, diplomsko delo

Opis: V današnjem času ima vsak izdelek ali storitev znamko podjetja, trgovine ali proizvajalca. Če v trgovinah samo pogledamo po policah, zasledimo različne proizvajalce za enake proizvode. Če pogledamo podrobneje, opazimo, da se cene malenkost razlikujejo. Tako nam blagovne znamke ne predstavljajo samo neke kakovosti, temveč tudi prestiž, luksuz in osebno zadovoljstvo. Z uporabo prestižnih znamk si lahko pridobimo spoštovanje drugih ljudi, vendar si vsi ne morejo privoščiti tistih z visokimi cenami. Različni ljudje kupujemo različne znamke, ki odražajo našo osebnost in nas predstavljajo. Prav tako vplivajo na naše dobro počutje – če se v oblačilih določene blagovne znamke ne počutimo lagodno, raje izberemo drugo, v kateri se počutimo dobro. Z globalnimi blagovnimi znamkami je močno povezana lestvica Interbrand. Organizacija zase pravi, da ustvarjajo vrednost blagovne znamke tako, da postavijo samo znamko v neko sredino strateških ciljev podjetja. Sama organizacija Interbrand se zelo močno zaveda pomena vrednosti blagovne znamke (blagovnih znamk?) za določena podjetja. Na njej vidimo blagovne znamke, kako njihova vrednost z leti narašča ali pada. Zato v diplomskem projektu predstavljam tri prepoznavne globalne znamke in njihovo rast skozi zadnje desetletje; te znamke so Apple, Google in Coca Cola. Vse tri so imele v tem času vzpone in padce, vendar se jim je v zadnjih letih kljub temu uspelo obdržati na vodilnih položajih.
Ključne besede: Blagovna znamka, Apple, Google, Coca Cola, Interbrand
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 397; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

3.
Uporaba senzorja GPS na pametni uri Apple Watch
Nino Pintarić, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo razvojno okolje Xcode, ki nam omogoča razvoj aplikacij za pametne telefone iPhone, ter pametno uro Apple Watch. Nalogo začnemo z opisom razvojnega okolja Xcode in programskega jezika Swift ter predstavitvijo pametne ure Apple Watch. Predstavimo zasnovo, razvoj aplikacije, možnost uporabe GPS senzorja ter povezljivost pametnega telefona in pametne ure. Opišemo navodila, pravila in omejitve pri povezavi med pametnim telefonom ter pametno uro. Na podloga zbranih ugotovitev razvijemo aplikacijo, ki omogoča uporabo GPS senzorja ter na podlagi lokacije odpre ustrezno digitalno črtno kodo kartice. Na koncu predstavimo začetno verzijo aplikacije.
Ključne besede: Okolje Xcode, pametni telefon iPhone, pametna ura Apple Watch, mobilna aplikacija, aplikacija za pametno uro, GPS senzor, programski jezik Swift
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 694; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (5,50 MB)

4.
Comparison of cultivable acetic acid bacterial microbiota in organic and conventional apple cider vinegar
Aleksandra Mori Štornik, Barbara Skok, Janja Trček, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Organic apple cider vinegar is produced from apples that go through very restricted treatment in orchard. During the first stage of the process, the sugars from apples are fermented by yeasts to cider. The produced ethanol is used as a substrate by acetic acid bacteria in a second separated bioprocess. In both, the organic and conventional apple cider vinegars the ethanol oxidation to acetic acid is initiated by native microbiota that survived alcohol fermentation. We compared the cultivable acetic acid bacterial microbiota in the production of organic and conventional apple cider vinegars from a smoothly running oxidation cycle of a submerged industrial process. In this way we isolated and characterized 96 bacteria from organic and 72 bacteria from conventional apple cider vinegar. Using the restriction analysis of the PCR-amplified 16S-23S rRNA gene ITS regions, we identified four different HaeIII and five different HpaII restriction profiles for bacterial isolates from organic apple cider vinegar. Each type of restriction profile was further analyzed by sequence analysis of the 16S-23S rRNA gene ITS regions, resulting in identification of the following species: Acetobacter pasteurianus (71.90 %), Acetobacter ghanensis (12.50 %), Komagataeibacter oboediens (9.35 %) and Komagataeibacter saccharivorans (6.25 %). Using the same analytical approach in conventional apple cider vinegar, we identified only two different HaeIII and two different HpaII restriction profiles of the 16S‒23S rRNA gene ITS regions, which belong to the species Acetobacter pasteurianus (66.70 %) and Komagataeibacter oboediens (33.30 %). Yeasts that are able to resist 30 g/L of acetic acid were isolated from the acetic acid production phase and further identified by sequence analysis of the ITS1-5.8S rDNA‒ITS2 region as Candida ethanolica, Pichia membranifaciens and Saccharomycodes ludwigii. This study has shown for the first time that the bacterial microbiota for the industrial production of organic apple cider vinegar is clearly more heterogeneous than the bacterial microbiota for the industrial production of conventional apple cider vinegar. Further chemical analysis should reveal if a difference in microbiota composition influences the quality of different types of apple cider vinegar.
Ključne besede: microbiology, acetic acid bacteria, apple cider vinegar
Objavljeno: 24.07.2017; Ogledov: 10422; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (289,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
DAVČNE OAZE
Staša Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Davčnim oazam se v zadnjih letih namenja veliko pozornosti. Pred nekaj meseci so razvpiti Panamski dokumenti razkrili podrobnosti o skritih finančnih poslih podjetnikov, svetovnih politikov, javnih uradnikov, zvezdnikov in mnogih drugih, ki so poslovali v davčnih oazah. Ker imajo davčne oaze v medijih po navadi bolj ali manj negativen prizvok, predvsem kot pralnice denarja, sem se odločila na zadevo pogledati z vidika podjetnika in biti pozorna tudi na mnoge prednosti davčnih oaz. Cilj diplomske naloge je predstaviti kaj so davčne oaze, kje le-te so, katere so njihove značilnosti, predstaviti vzroke nastanka davčnih oaz in kako so se razvijale skozi zgodovino. Cilj je tudi ugotoviti kako poteka poslovanje v njih ter prikazati prednosti in slabosti tega poslovanja. Najprej je predstavljena zgodovina in razvoj davčnih oaz. Temu sledijo opredeljene glavne značilnosti davčnih oaz in njihova opredelitev. Nato so opisane vrste davčnih oaz, glede na davke, in predstavimo kateri so njeni glavni uporabniki. Sledijo navedene prednosti in slabosti davčnih oaz ter opisano poslovanje v davčnih oazah in dva primera iz prakse. Zatem namenjamo pozornost najpomembnejšim dejavnikom pri izbiri davčne oaze in predstavimo, katere so trenutno najboljše davčne oaze na svetu. Za konec, primerjamo Slovenijo in njeno davčno ureditev z davčnimi oazami ter predstavimo nekaj predlogov za prihodnost.
Ključne besede: davčne oaze, offshore center, nizki davki, Švica, Kajmanski otoki, Apple
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1497; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (989,62 KB)

6.
ODNOS MED VPLIVOM ČUSTEV IN VSEBINO OGLASNEGA SPOROČILA PRI NAKUPU iPHONE-a
Urban Kržičnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vedenja in nakupne navade potrošnikov, ko gre za mobilni aparat, ter v koliki meri jih pri tem zanesejo v nakup čustva. Prav tako smo predstavili marketinške prijeme prodaje podjetja Apple, še posebej njihovih pametnih telefonov iPhone ter vpliv na nakup preko čustvene odzivnosti nanje. Skozi raziskovalni del in raziskovalna vprašanja smo ugotovili, da se ljudje še vedno velikokrat za nakup odločijo glede na viden izdelek ali aparat in da so pri nakupih predvsem razumni in ne toliko zapravljivi, kot bi si oglaševalski lobiji morebiti želeli.
Ključne besede: Oglaševanje, marketing, vpliv čustev, Apple, iPhone
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 441; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (16,48 MB)

7.
PRIMERJALNA ANALIZA SISTEMOV MOBILNIH DENARNIC
Tadej Rudec, 2016, diplomsko delo

Opis: Področje diplomskega dela je pregled sistemov mobilnih denarnic. V prvem delu smo predstavili elektronsko poslovanje ter plačevanje in vanje ustrezno umestili sisteme mobilnih denarnic. Drugi del se osredotoča na sisteme mobilnih denarnic, kjer smo opisali njihov ekosistem z akterji, zapisali funkcionalnosti, podali tehnološki vidik ter opisali njihove procese. V tretjem delu smo na podlagi funkcionalnosti določili območja, jih ocenili ter opravili primerjalno analizo. V četrtem delu smo izvedli preizkus koncepta izbrane rešitve sistema mobilne denarnice z implementacijo v Android mobilni aplikaciji. Z rezultati primerjalne analize smo na koncu preverili hipoteze iz začetka diplomskega dela, navedli omejitve in implikacije ter zapisali možnosti za nadaljnje delo.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko plačevanje, sistemi mobilnih denarnic, primerjalna analiza, mobilne aplikacije, Android, Android Pay, Apple Pay, Samsung Pay, PayPal
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 659; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

8.
RAZVOJ NOVEGA MODELA MOBILNEGA PLAČEVANJA V SLOVENIJI IN ZAGOTOVITEV USTREZNE ORGANIZACIJSKE IN PROCESNE PODPORE
Maja Drozg, 2016, magistrsko delo

Opis: Razmah mobilnih telefonov, ki smo mu bili priča konec prejšnjega stoletja in razmah pametnih telefonov, ki mu je sledil, sta poleg sprememb v načinu komuniciranja prinesla spremembe tudi na področju plačilnih navad potrošnikov. Medtem ko smo potrošniki še do nedavnega plačevali predvsem z gotovino in s plačilnimi karticami, so danes poleg slednjih, vse bolj v porastu še druge oblike brezgotovinskih plačil, kamor sodijo tudi spletna in mobilna plačila, meje med njimi pa so vse bolj zabrisane. Za analizo delovanja mobilnih plačil smo v tem magistrskem delu preučevali Sistem Moneta, ki je prisoten samo v Sloveniji, ter PayPal, Google in Apple, ki nudijo storitve globalno in sodijo med vodilne ponudnike mobilnih plačil na svetu. Poleg analize storitev, ki jih nudijo, smo med drugim preverili tudi način ustvarjanja prihodkov iz naslova zagotavljanja storitev, v največji meri pa smo se osredotočili na organizacijsko in procesno podporo, ki sta potrebni za delovanje in izvajanje mobilnih plačil. V okviru analize organizacijske podpore smo preverjali, kateri udeleženci jo tvorijo in kakšne so povezave med njimi, v okviru procesne podpore pa smo preverjali, kateri procesi se odvijajo znotraj organizacijske podpore, da se lahko proces mobilnega plačevanja odvija. Tako smo preučevali procese pristopa uporabnikov k storitvam, procese plačilne transakcije ter procese finančnih poravnav, s katerimi se plačilna transakcija zaključi. Na osnovi izvedenih analiz smo izvedli primerjavo Sistema Moneta z navedenimi vodilnimi ponudniki mobilnih plačil ter ugotovili, da ponudba Sistema Moneta v primerjavi s ponudbo obravnavanih vodilnih ponudnikov zaostaja, njegova organizacijska in procesna podpora pa sta vzpostavljeni tako, da uporabnikom svojih storitev večinoma ne more zagotavljati prednosti, kot jih pri uporabi storitev zagotavljajo vodilni ponudniki. Razlog leži v dejstvu, da slednji pri zagotavljanju storitev koristijo organizacijske in procesne podpore kartičnih shem, medtem ko ima Sistem Moneta vzpostavljeno svojo lastno podporo, ki ni odvisna od delovanja kartičnih ali drugih shem. Čeprav je Sistem Moneta z organizacijskega in s procesnega vidika gledano vzpostavljen na skoraj enak način kot kartične sheme, mu to onemogoča zagotavljanje ponudbe, ki bi bila primerljiva ponudbi vodilnih ponudnikov. Zato smo na osnovi analiz in primerjav pripravili predlog novega modela mobilnega plačevanja, ki bi se pri svojem delovanju prav tako opiral na kartične sheme, s čimer bi slovenskim uporabnikom brezgotovinskih plačil zagotovili ponudbo, primerljivo ponudbi vodilnih ponudnikov mobilnih plačil. Poleg predloga novega modela smo podali tudi okviren načrt njegove uvedbe v prakso. Načrt smo pripravili v obliki projekta, v katerem smo najprej zastavili namenski in objektni cilj ter za tem ključne mejnike projekta. V okviru slednjih smo preverili posamične sklope aktivnosti, s katerimi bi zastavljene mejnike tudi dosegli. Posamične sklope aktivnosti smo z uporabo ocenjevalne in izkustvene metode tudi časovno ovrednotili ter na osnovi tega podali predvideno oceno trajanja celotnega projekta, s katerim bi idejno zasnovo novega modela mobilnega plačevanja lahko uvedli v prakso.
Ključne besede: mobilno plačevanje, organizacijska in procesna podpora, Sistem Moneta, PayPal, Google Wallet, Apple Pay
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 599; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (964,16 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici