| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 23
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Fenolne in lipidne komponente v ekstraktu kave z različnim geografskim poreklom
Tjaša Hedžet, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kava, ki izvira iz Arabije, kjer se je imenovala “qawah”, predstavlja glavni proizvod iz kavnih zrn in je ena najbolj priljubljenih pijač na svetu. Vsebuje več kot 700 spojin, ki so odgovorne za njen aromatičen okus, glavna med njimi je kofein. Rod Coffea Arabica in Coffea Cahephora var. Robusta sta najpomembnejši vrsti kave. Tako Robusto kot Arabico najdemo v različnih državah na območjih Južne Amerike, Afrike in Azije, vendar ima Arabica višjo kakovost in obsega večinski delež izvoza kave. Kava ima visoko hranilno kakovost, kar se kaže v visoki vsebnosti antioksidantov. V diplomskem delu smo raziskali vpliv geografskega porekla kave na fenolne in lipidne komponente v kavi ter določili antioksidativno aktivnost kave. Ekstrahirali smo 15 različnih vrst kave in ekstraktom spektrofotometično določili vsebnost skupnih fenolov in antioksidativno aktivnost. Z kromatografskimi metodami smo določili vsebnost hlapnih komponent v kavi z GC-MS metodo in vsebnost fenolnih ter maščobnih spojin z LC-MS/MS metodo. Med fenolnimi spojinmi smo določevali vebnost kavne kisline, kofeina in klorogenske kisline. Klorogenske kisline, katere glavni predstavnik je 5-kafeoilkininska kislina, imajo številne zdrave učinke. Največji delež kofeina smo zaznali pri vzorcu 100 % Robuste.
Keywords: kava, kofein, klorogenska kislina, antioksidativna aktivnost, fenolne spojine, maščobne komponente
Published: 08.10.2020; Views: 94; Downloads: 33
.pdf Full text (3,44 MB)

2.
Antioksidativna aktivnost nekaterih vrst in medvrstnih križancev bezga v modelni celični liniji TLT z metodo uporabe barvila DCFH-DA.
David Arnuš, 2020, master's thesis

Abstract: Antioksidativne snovi pozitivno vplivajo na celice telesa, saj izboljšujejo njihov fitnes in tako pripomorejo k boljšemu zdravju ljudi. Namen te raziskave je bil dokumentirati antioksidativne lastnosti ekstraktov bezgovih jagod. V raziskavo je bilo vključenih 9 različnih genotipov bezga (vrsti Sambucus javanica in S. nigra ter 7 medvrstnih križancev). Antioksidativno aktivnost ekstraktov bezgov smo izmerili s pomočjo uporabe barvila DCFH-DA (2´,7´-diklorofluorescin-diacetat) v pogojih in vitro na modelni celični makrofagni liniji TLT. Na različne načine smo ovrednotili rezultate fluorescence, saj ni določenega enotnega načina za izračun znotrajceličnega antioksidativnega potenciala v primerjavi s pozitivno kontrolo ali standardnimi antioksidanti. Ugotovili smo, da imajo proučevani genotipi bezgov različni znotrajcelični antioksidativni potencial. Najvišji znotrajcelični antioksidativni potencial ima vrsta Sambucus nigra (NI), najnižjega pa medvrstni križanec (JA × NI) × MIQ. Rezultati bi lahko bili zelo koristni za nadaljnjo selekcijo in vzgojo križancev bezga.
Keywords: antioksidanti bezeg, antioksidativna aktivnost, DCFH-DA, celice
Published: 29.09.2020; Views: 99; Downloads: 23
.pdf Full text (1,37 MB)

3.
Antioksidativne lastnosti biološko aktivnih komponent v ekstraktih črne kumine in njihov vpliv na viabilnost humanih celic
Špela Lesičar, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo v ekstraktih iz semen črne kumine določevali vsebnost timola, timokinona, karvakrola in α-hederina z GC-MS in LC-MS/MS analizo. Razvijali smo HPTLC metodo za ločevanje in identificiranje teh komponent iz mešanice standardov in nekaterih ekstraktov. Ekstraktom smo določevali antioksidativno učinkovitost z DPPH in β-karotensko metodo ter jo primerjali z učinkovitostjo BHT in askorbinske kisline. Ugotavljali smo vpliv nekaterih ekstraktov in α-hederina na viabilnost človeških črevesnih celic (HUIEC) in črevesnih rakavih celic (CaCo-2) z MTT testom, z nanašanjem različnih koncentracij ekstraktov na celice. Ekstrakti so bili pripravljeni s konvencionalno Soxhletovo ekstrakcijo, ultrazvočno ekstrakcijo in superkritično ekstrakcijo. Ekstrakti so vsebovali največ timokinona (do 4000 µg/g). Metanolne raztopine ekstraktov so vsebovale okoli 700 µg/g karvakrola z izjemo enega SC ekstrakta in okoli 200 µg/g timola. Najvišjo vsebnost α-hederina je vsebovala metanolna raztopina ekstrakta Soxhletove ekstrakcije s heksanom (47 µg/g). S HPTLC metodo z mobilno fazo toluen, etil acetat, metanol v razmerju 9 : 1 : 0,5 (v/v) smo ločili timol, timokinon in karvakrol iz mešanice stnadardov, vendar z manj kot 20 % obnovljivostjo. Identificirali smo karvakrol v SC ekstraktu (40 °C in 100 barov). Najvišjo antioksidativno učinkovitost smo dosegli z SC ekstrakti v vodni raztopini. Večina ekstraktov z izjemo UZ ekstraktov je dosegla višjo antioksidativno učinkovitost kot sintetična antioksidanta. Ekstrakta SC ekstrakcije pri 60 °C in 300 barih in s kotopilom pri 40 °C in 200 barih ter standard α-hederin so pozitivno vplivali na viabilnost HUIEC celic pri nižjih koncentracijah. Z višanjem koncentracije smo opazili toksičnost za celice. Viabilnost celic CaCo-2 je padala pri višanju koncentracij ekstraktov.
Keywords: eterična olja, LC-MS/MS, GC-MS, HPTLC, antioksidativna aktivnost, viabilnost celic
Published: 30.07.2020; Views: 220; Downloads: 57
.pdf Full text (3,57 MB)

4.
Ekstrakcija eteričnih olj iz ingverja (Zingiber officinale)
Katja Svetek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil raziskati potencialne protimikrobne in antioksidativne učinke različnih ekstraktov, pridobljenih iz ingverja (Zingiber officinale), s ciljem potencialne uporabe naravnih izvlečkov v prehrambeni, farmacevtski, živilski in kozmetični industriji. Ekstrakte smo pridobili z različnimi metodami ekstrakcije; s Soxhletovo metodo, ultrazvočno metodo in superkritično ekstrakcijo s CO2. Vse ekstrakcije smo izvajali dve uri. Pri Soxhletovi in ultrazvočni ekstrakciji smo uporabili različna topila, s ciljem prepoznati razliko med ekstrahiranimi komponentami s pomočjo polarnega in nepolarnega topila. Različne metode ekstrakcije in različna topila vplivajo na količino pridobljenega ekstrakta in na vsebnost komponent, ki jih ekstrakt vsebuje. Zanimal nas je izkoristek ekstrakcij in kvaliteta pridobljenih ekstraktov. Uporabili smo dve spektrofotometrični metodi; radikalsko metodo DPPH za določanje antioksidativne aktivnosti ekstraktov in metodo za določanje vsebnosti totalnih fenolov. Za določevanje protimikrobnega učinka smo uporabili difuzijsko metodo z diski, protimikrobno delovanje smo testirali na grampozitivni bakteriji Staphylococcus aureus, gramnegativni bakteriji Escherichia coli in kvasovki Candida albicans. V diplomskem delu so prikazani rezultati ekstrakcij in analiznih metod, ki smo jih izvedli. Iz rezultatov je vidno, da je uporaba Soxhletove ekstrakcije in topila aceton najboljša izbira za dosego najvišjega izkoristka ekstrakcije. Antioksidativni potencial smo ovrednotili z DPPH metodo, s katero smo najvišji odstotek inhibicije opazili pri ekstraktu, pridobljenem s superkritično ekstrakcijo pri 135 bar. Najnižji odstotek inhibicije smo opazili pri obeh ekstraktih, pridobljenih s topilom heksan. Pri določevanju vsebnosti totalnih fenolov smo opazili najvišjo vsebnost v ekstraktu, pridobljenem z ultrazvočno ekstrakcijo, kjer smo kot topilo uporabili mešanico acetona in vode v razmerju 1:1. Najnižji delež vsebnosti totalnih fenolov smo opazili pri ekstraktoma, pridobljenima s topilom heksan; kar sovpada z najnižjim antioksidativnim potencialom. Nekateri pridobljeni ekstrakti so delovali protimikrobno proti C. albicans in S. aureus, medtem ko proti E.coli noben ekstrakt ni pokazal protimikrobnega učinka.
Keywords: ingver, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, protimikrobna učinkovitost, fenolne spojine
Published: 10.10.2019; Views: 512; Downloads: 93
.pdf Full text (2,95 MB)

5.
Ekstrakcija in analiza biološko aktivnih spojin iz ovsa
Jernej Jelenko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Oves je ena najbolj razširjenih žitaric, ki se primarno uporablja za krmo živali, vendar vse večji pomen pridobiva tudi v prehrani človeka. Razlog za povečanje zanimanja po ovsu je biološka vrednost surovega materiala, ki ima visoke vsebnosti proteinov, maščob, mineralov in vitaminov. Poleg tega vsebuje tudi fitokemikalije, ki naj bi bile vzrok za zmanjšanje tveganja nastanka kroničnih bolezni kot so koronarna arterijska bolezen, sladkorna bolezen tipa 2 in rak. Redno uživanje ovsa pa zmanjša tudi nivoje LDL holesterola in sistoličnega krvnega tlaka. Oves ljudje v večini uživamo v obliki kosmičev in kaše, kruh pa iz njega delamo redko, saj ne vsebuje glutena. Prav to oves naredi primernega za ljudi z intoleranco do glutena in za razne diete. V diplomski nalogi smo se osredotočili na določevanje fenolnih spojin in njihove antioksidativne lastnosti. Za izolacijo biološko aktivnih spojin smo uporabili Soxhletovo in superkritično ekstrakcijsko metodo. Spektrofotometrično smo ekstraktom določili vsebnost totalnih fenolov, antioksidativno aktivnost, totalne ogljikove hidrate in proteine. S tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS) pa smo določili posamezne fenolne spojine in proste maščobne kisline (GC). V diplomskem delu smo ugotovili, da so boljša topila za ekstrakcijo raztopine organskih topil kot pa čista organska topila. Konkretno smo primerjali čisti etanol, 50 % etanol in 70 % etanol. Ekstrakt 50 % etanola je pokazal najboljše rezultate z največjo vsebnostjo totalnih fenolov (75,49 mg/100 g materiala), totalnih ogljikovih hidratov (15,45 mg/g materiala) in najmanjšim EC50 (10,00 mg/mL). Naša druga ugotovitev je, da s predhodno superkritično ekstrakcijo s CO2 vplivamo na rezultate nadaljnje Soxhletove ekstrakcije. Od fenolnih spojin je bilo v vseh ekstraktih prisotne največ kavne kisline. Pri določenih prostih maščobnih kislinah največji delež zavzemata oleinska in linolna kislina, kateri sta obe sta nenasičeni.
Keywords: oves, ekstrakcija, antioksidanti, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost
Published: 17.09.2019; Views: 347; Downloads: 90
.pdf Full text (2,11 MB)

6.
Biološka aktivnost konvencionalnih ekstraktov iz paradižnika (Solanum lycopersicum)
David Hvalec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Cilj dela je bil preučiti hranilno sestavo in antioksidativno aktivnost materialov iz različnih delov paradižnika. Pri delu smo uporabljali liofiliziran material, ekstrakte in sok, pripravljen iz svežega paradižnika. Material za ekstrakcijo smo pripravili z liofilizacijo svežega paradižnika. Ekstrakte smo pridobili z uporabo klasičnih konvencionalnih ekstrakcij in ultrazvočne ekstrakcije ob uporabi različnih organskih topil: metanol, etanol, heksan, etil acetat. Pri ekstrakciji ogljikovih hidratov smo kot topilo uporabljali vodo, poskusili pa smo tudi mešanico metanola in vode. Izvedli smo tudi sapofinikacijo ter določili vsebnost maščobnih kislin. Tako smo izvedli kemijske analize s pomočjo spektrofotometričnih, titracijskih in kromatografskih metod. Materialom smo določali vsebnosti vitamina C, pigmentov (proantocianidini, betalaini in karotenoidi), celokupnih ogljikovih hidratov, proteinov in maščobnih kislin. Antioksidativno aktvinost pa smo določali z uporabo prostega radikala 1,1-difenil-2-pikrilhidrazinom (DPPH). Najvišji izkoristek ekstakcije smo dobili pri ekstrakciji z ultrazvokom in mešanico metanol-voda (1:1). Kljub najnižjemu izkoristku so največjo antioksidativno aktivnost pokazali ekstrakti z etil acetatom (najvišja vsebnost je 12,97 %). Ugotovili smo, da je vsebnost vitamina C in karotenoidov v paradižnikovem soku visoka (0,2106 mg/mL za vitamin C in 57,7 mg/kg za karotenoide). Najvišjo vsebnost proantocianidov so pokazali ekstrakti pridobljeni z etil acetatom, najvišjo vsebnost skupnih betalainov pa je pokazal ekstrakt, pridobljen z metodo po Soxhletu in etil acetatom (1065,9 mg/100 g). Najvišjo vsebnost ogljikovih hidratov je pokazal ekstrakt, pridobljen z ekstrakcijo z mešanjem z mešanico metanol-voda (1:1) (0,43 %). Najvišjo vsebnost proteinov so pokazali ekstrakti pridobljeni z etanolom. V umiljenem ekstraktu je bilo prisotne največ linolne kisline (47,4 %). Sledita ji oleinska kislina (21,6 %) in palmitinska kislina (16 %). Skupna vsebnost nasičenih maščobnih kislin znaša 23,77 %, skupna vsebnost nenasičenih maščobnih kislin pa 76,23 %. Ugotovili smo, da so ekstrakti iz paradižnika potencialni prehranski dodatki oz. naravni prezervativi.
Keywords: Paradižnik, konvencionalna ekstrakcija, antioksidanti, antioksidativna aktivnost, biološka aktivnost, proantocianidini
Published: 17.09.2019; Views: 328; Downloads: 41
.pdf Full text (3,08 MB)

7.
Eterična olja in njihova antioksidativnost
Petra Gjura, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je pridobitev ekstraktov iz kumine, kopra in listov zelene mete pri optimalnih ekstrakcijskih pogojih, kjer je vsebnost karvona in limonena najvišja. Uporabljeni materiali v raziskavah so mleta semena kumine in kopra ter mleti posušeni listi zelene mete. Uporabili smo več različnih tehnik ekstrakcije aromatičnih olj in biološko aktivnih komponent iz rastlinskih materialov za uporabo, tako konvencionalne kot superkritične ekstrakcije. Izvedli smo Soxhlet in ultrazvočno ekstrakcijo. Kot topilo pri Soxhletu smo uporabili 100 % metanol. Eterična olja smo izolirali s konvencionSlno metodo destilacije z vodno paro po Clevengerju, z visokotlačnimi ekstrakcijami s superkritičnimi fluidi (CO2) v laboratorijskem merilu. Dobljenim ekstraktom smo določili antioksidativne lastnosti z uporabo standardnih metod. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov smo določevali z uporabo DPPH testa in jo prikazali kot % inhibicije, pri čemer smo merili absorbanco raztopine vzorca in referenčne raztopine. Najvišji % inhibicije je pokazal ekstrakt mete, dobljen s Soxhlet ali ultrazvočno ekstrakcijo. Uporabili smo še β-karotensko metodo, kjer smo merili absorbanco raztopine vzorca, referenčne raztopine in kontrolnega vzorca ter rezultate podali kot % antioksidativne aktivnosti. Diplomsko delo prikazuje študijo povezave med eteričnim oljem, njegovimi komponentami in njihovimi antioksidativnimi učinki. Ekstrakte smo kvalitativno in kvantitativno ovrednotili na vsebnost komponent v ekstraktu (eteričnem olju), s poudarkom na vsebnosti karvona in limonena. Sestavo eteričnih olj ter karvona in limonena smo identificirali s pomočjo ustreznih standardov substanc in jih kvantitativno ovrednotili z metodo eksternega standarda s plinsko kromatografijo, sklopljeno z masno spektrometrijo. Rezultati sestave kažejo na višjo vsebnost D-Limonena in α-Terpineola v meti, D-Limonena in D-Carvona v kumini in D-Limonena, D-Carvona in Apiola v kopru. Za določevanje vsebnosti hlapnih komponent v ekstraktih je bila uporabljena gravimetrična metoda, določili pa smo tudi vsebnosti totanih fenolov v ekstraktih. Koncentracije vsebnosti skupnih fenolov smo podali v miligramih galne kisline na gram ekstrakta ter na gram materiala. Določili smo povezavo med eteričnim oljem in njegovimi komponentami ter antioksidativnimi učinki, ki blagodejno vplivajo na življenje ljudi.
Keywords: meta, kumina, koper, eterična olja, antioksidativna aktivnost, ekstrakcija, totalni fenoli
Published: 23.02.2017; Views: 1451; Downloads: 329
.pdf Full text (5,42 MB)

8.
Optimizacija metode za ocenjevanje antioksidativne aktivnosti z uporabo barvila dcfh-da na celični liniji tlt
Barbara Oswald, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Na modelni makrofagni človeški celični liniji TLT smo optimizirali celično metodo z uporabo barvila DCFH-DA (2´, 7´-diklorofluorescin-diacetat) za določevanje pro- in antioksidativne aktivnosti modelnih substanc vitamina C in troloksa. Ugotavljali smo najprimernejše število celic na vodnjak, optimalen inkubacijski čas in koncentracijo testnih substanc ter najprimernejši vrstni red nanosa reagentov. Vrednost fluorescence v testu z DCFH-DA je bila linearno odvisna od števila celic na vodnjak, vendar le v odsotnosti oksidanta t-BuOOH. Pri eksperimentih se lahko uporablja širok interval koncentracije celic, saj so vse vrednosti izmerjene fluorescence še vedno bile v območju detekcije inštrumenta. Optimalen inkubacijski čas troloksa je od 1 do 2 uri, vitamina C pa 6 ur ali več. Visoke koncentracije obeh antioksidantov lahko vplivajo na nastalo fluorescenco, če sta prisotna v fazi merjenja. Optimalna vrstna reda nanosa reagentov sta bila testna substanca - DCFH-DA - t-BuOOH in t-BuOOH - testna substanca – DCFH-DA.
Keywords: antioksidativna aktivnost, DCFH-DA, celice, vitamin C, troloks
Published: 12.01.2017; Views: 1579; Downloads: 117
.pdf Full text (1,39 MB)

9.
VSEBNOST FENOLNIH SPOJIN V SADNIH IN ZELIŠČNIH PIJAČAH
Tina Oprešnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bilo preučiti in primerjati vsebnost celokupnih fenolnih spojin, antioksidativno aktivnost ter vsebnost celokupnih sladkorjev v devetih vzorcih. Analizirali smo štiri zeliščne likerje, tri sadne likerje in dva sirupa. Sadni likerji so bili borovničev, višnjev ter orehov liker. Kot sirupa smo preučevali melisin in bezgov sirup. Osem vzorcev je bilo izdelanih v domačih kuhinjah. Eden zeliščni liker – Jägermeister smo kupili v trgovini in nam je služil kot primerjava pri analizah med industrijsko proizvedenim in doma izdelanimi zeliščnimi likerji. Pri prvi analizi smo spektrofotometrično določili vsebnost celokupnih fenolnih spojin v vzorcih s Folin-Ciocalteu-ovo metodo. Nastalim barvnim kompleksom smo izmerili absorbanco pri valovni dolžini 760 nm. Ugotovili smo, da je bilo največ fenolnih spojin prisotnih v orehovem likerju (1,7116 mg fenolnih spojin na g vzorca), najmanj pa v domačem zeliščnem likerju (0,3740 mg fenolnih spojin na g vzorca). Antioksidativno aktivnost vzorcev smo preučevali spektrofotometrično z radikalsko metodo. Analiza je potekala z uporabo stabilnega 2,2-difenil-1-pikrilhidrazil (DPPH) prostega radikala pri valovni dolžini 515 nm. Iz rezultatov je razvidno, da je bil % inhibicije glede na referenčno raztopino največji pri orehovem likerju (79,5718 % inhibicija) in najmanjši pri melisinem sirupu (19,7164 % inhibicija). Najbolj razširjena kolorimetrična metoda, namenjena določanju vsebnosti celokupnih sladkorjev, je fenol-žveplova metoda. Nastalim oranžnim kompleksom vzorcev smo na UV-VIS spektrofotometru izmerili absorbanco pri valovni dolžini 490 nm. Največ sladkorjev je bilo v bezgovem sirupu (65,7235 g na 100 mL vzorca), medtem ko je bila najnižja vrednost pri kupljenem zeliščnem likerju (15,4612 g na 100 mL vzorca).
Keywords: celokupne fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, celokupni sladkorji, UV-VIS spektrofotometer, zeliščni liker, sirup
Published: 16.09.2016; Views: 1138; Downloads: 135
.pdf Full text (2,32 MB)

10.
ANTIOKSIDATIVNE LASTNOSTI EKSTRAKTOV NEKATERIH RASTLINSKIH MATERIALOV
Taja Žitek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil določiti antioksidativno aktivnost ekstraktov rastlinskih materialov in njihovih mešanic. Za določitev antioksidativne lastnosti ekstraktov smo uporabili radikalsko DPPH metodo, nato smo dobljene podatke obdelali s programom Design-Expert 7.0. Rezultati kažejo, da je med posameznimi ekstrakti rastlinskih materialov (ingver, koriander, origano, preslica, rožmarin), ki smo jih uporabili, najbolj antioksidativno aktiven ekstrakt rožmarina, ekstrahiran z vodo pri temperaturi 92 °C. Med pripravljenimi mešanicami ekstraktov (ingver-preslica-origano-rožmarin, ingver-preslica, koriander-rožmarin, koriander-rožmarin-origano in origano-preslica) se antioksidativno najbolje odziva mešanica origano-preslica ekstrahirana z vodo pri temperaturi 80 °C, po preteku časa 24 ur.
Keywords: antioksidativna aktivnost, ingver, koriander, origano, preslica, rožmarin
Published: 08.07.2016; Views: 1001; Downloads: 219
.pdf Full text (1,39 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica