Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Bioaktivne učinkovine so sekundarni metaboliti, ki jih najdemo v različnih rastlinskih vrstah, tudi v sadju. Zaradi svojih bioloških lastnosti imajo lahko različne zdravilne učinke za človeka, zato se priporoča njihovo uživanje. Vir teh učinkovin niso le užitni deli sadja, temveč tudi stranski proizvodi, ki nastanejo kot zavržki pri njegovi predelavi. Med najbolj pogosto gojeno sadje na svetu spada jabolko, ki ima zaradi svoje predelave v različne izdelke tudi veliko različnih stranskih proizvodov oz. odpadkov. V magistrskem delu smo določali sestavo olupkov različnih slovenskih sort jabolk, pri čemer smo za ekstrakcijo bioaktivnih učinkovin iz njih, uporabili različna ekstrakcijska topila. V želji, da se najpogosteje uporabljena konvencionalna organska topila nadomesti z zelenimi alternativami, smo kot ekstrakcijska topila uporabili pet različnih globoko evtektičnih topil, njihove ekstrakte pa smo primerjali z ekstrakti, pridobljenimi s 56 % etanolom. V globoko evtektičnih topilih smo kot akceptorja vodikovih vezi uporabili holin klorid ali mentol, kot donorje vodikovih vezi pa 1,2-propandiol, ocetno kislino, mlečno kislino in levulinsko kislino. V posameznih ekstraktih smo kvantificirali izbrane spojine in določali uspešnost posameznih topil, poleg tega pa smo določali tudi antioksidativno učinkovitost posameznih ekstraktov jabolčnih olupkov z različnimi antioksidativnimi testi (ABTS, FRAP, DPPH, TPC). Rezultati magistrskega dela so pokazali, da so globoko evtektična topila učinkovita in okolju prijazna alternativa etanolu pri ekstrakciji fenolnih spojin iz jabolčnih olupkov. Antioksidativni testi so potrdili, da ekstrakti, pridobljeni s takimi topili, pogosto dosegajo enako ali boljšo aktivnost kot etanolni ekstrakti.
Ključne besede: globoko evtektično topilo, ekstrakcija, bioaktivne učinkovine, antioksidanti, jabolčni olupki
Objavljeno v DKUM: 02.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (4,24 MB)

Opis: Copper-based pigments, such as verdigris, have caused severe damage to many important historical documents, and their preservation remains a significant concern for paper conservators and researchers. This study re-evaluates the efficacy of two promising antioxidants, tetrabutylammonium bromide (TBABr) and benzotriazole (BTA), as stabilization agents for paper documents containing verdigris pigment. The evaluation was conducted under mild accelerated degradation conditions using historically accurate mock-up paper samples. To assess the stability of the mock-up papers, various parameters were measured during accelerated degradation, including colour, molecular weight (Mw), and pH value. Size exclusion chromatography measurements of Mw confirmed that TBABr provided superior stabilization compared to BTA. Additionally, the total colour change was slightly more pronounced in the samples treated with BTA compared to those treated with TBABr. However, during degradation, some paper samples containing thicker application of pigment exhibited significant black and brown spots, regardless of treatment (untreated, treated with BTA, or TBABr). X-ray photoelectron spectroscopy confirmed the presence of both Cu(I) and Cu(II) oxidation states in all samples, with a higher Cu(II) content on the surface of TBABr treated samples compared to those treated with BTA. This may indicate differences in the mechanisms of degradation. Raman spectroscopy identified the spots on both untreated and TBABr-treated samples as copper(II) oxide.
Ključne besede: verdigris, papir, razgradnja, stabilizacija, antioksidanti, ohranjanje dokumentov
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Povezava na datoteko

Opis: Namen diplomskega dela je optimizirati postopek predobdelave cvetnega prahu z namenom izolacije ekstraktov z visoko vsebnostjo antioksidantov ter vitaminov. Uporabili smo različne ekstrakcijske metode; ultrazvočno ekstrakcijo, hladno in vročo maceracijo ter ekstrakcijo po Soxhletu. Pri vseh ekstrakcijah smo kot topilo uporabili mešanico etanola in vode (70 % etanol). Z različnimi postopki predobdelave materiala (mletje v električnem mlinčku, trenje s terilnico in z dušikom pod tlakom) in omenjenimi postopki ekstrakcije smo dobili 16 različnih ekstraktov. Ekstraktom smo določevali izkoristek in spektorfotometrično določevali mikronutriente in sekundarne metabolite kot so vitamin C, fenolne spojine in proantocianidini ter antioksidativni učinek. Kromatografsko smo poskušali določiti še vitamine (A, D in E ). S predobdelavo cvetnega prahu smo pridobili različne strukture in velikosti materiala, kateremu smo s sejalno analizo določili najpogosteje zastopano zrno in izračunali koeficient enakomerne zrnatosti. Ekstrakte smo ovrednotili s kvalitativno in kvantitativno analizo vsebnosti želenih komponent. Rezultati kažejo da na kakovost ekstrakta vplivajo različni dejavniki, kot so izbira topila, postopki obdelave pred ekstrakcijo, čas in temperatura ekstrakcije ter ustrezna ekstrakcijska metoda. Postopek predobdelave bistveno vpliva na izkoristek ekstraktov, saj izzove spremembo v mikrostrukturi cvetnega prahu. Med določevanjem vsebnosti komponent v cvetnem prahu smo opazili vpliv temperature in časa. Za čimboljše vsebnosti antioksidativne aktivnosti, totalnih fenolov, proantocianidinov in izkoristka se je med ekstrakcijami potrebno izogibati visokim temperaturam. Veliko nižje vsebnosti kot z ostalimi ekstrakcijskimi metodami dobimo ravno s Soxhletovo ekstrakcijo v primeru določevanja vsebnosti totalnih fenolov, proantocianidinov in izkoristka. Opazimo da je predobdelava z dušikom pod tlakom in kombinacija tlaka in mletja v večini primerov dala najboljše rezultate.
Ključne besede: cvetni prah, predobdelava, ekstrakcija, antioksidanti, fenolne spojine, proantocianidini, vitamini
Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 351; Prenosov: 0
Celotno besedilo (7,01 MB)

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv procesnih parametrov na kakovost in obstojnost ekstrakta ameriškega slamnika. Želeli smo pridobiti stabilne ekstrakte ter izolirati čim višje vsebnosti polifenolov in polisaharidov. Najprej smo izvedli sejalno analizo, s katero smo določili mediansko zrno, najpogosteje zastopano zrno in koeficient zrnatosti, ter ugotovili, da je bila zrnatost neenakomerna. V laboratoriju smo izvajali vročo in hladno maceracijo ter ultrazvočno ekstrakcijo. Uporabljali smo pet različnih topil: destilirano vodo, absolutni etanol ter mešanice etanol:voda (70:30), etanol:voda (50:50) ter etil acetat:voda (70:30). Ko smo izvedli vse ekstrakcije, smo pričeli z analiznim delom, kjer smo s spektrofotometričnimi metodami določili vsebnosti totalnih fenolov in proantocianidinov ter antioksidativno aktivnost ekstraktov in ugotovili, da je imel ekstrakt, pridobljen z vročo maceracijo in topilom etanol:voda (70:30), najvišji izkoristek, najvišjo vsebnost totalnih fenolov in najvišjo antioksidativno aktivnost. Najnižji izkoristek pa je imel ekstrakt, ki smo ga pridobili z ultrazvočno ekstrakcijo, kjer smo kot topilo uporabili absolutni etanol. Prav tako je imel ta ekstrakt tudi najnižjo vsebnost totalnih fenolov in proantocianidinov. Večinoma so ekstrakti pokazali visoke vsebnosti fenolnih spojin. Etanolni ekstrakti so pokazali višje vsebnosti fenolnih spojin, prisotnost vode pa je povečala ekstrakcijo proantocianidinov, kar je potrdilo naši hipotezi. Kot predvidevano smo najvišje izkoristke dobili pri vroči maceraciji. Kasneje smo izvedli mikroenkapsulacijo in pridobljenim formulatom določili antioksidativno delovanje ter ugotovili, da je bila učinkovitost precej nizka.
Ključne besede: ameriški slamnik, ekstrakcija, totalni fenoli, antioksidanti, proantocianidini, sejalna analiza
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 573; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,30 MB)

Opis: Pojavnost raka se zaradi vse večje izpostavljenosti škodljivim snovem in onesnaženju okolja povečuje. Pomemben dejavnik, ki prispeva k napredovanju omenjene bolezni je oksidativni stres, katerega lahko zmanjšamo z antioksidanti. V preteklosti smo uporabljali sintetične antioksidante, danes pa se zaradi vse večje odpornosti na le te in njihovih negativnih stranskih učinkov uvajajo alternativni naravni viri. Med nje sodi tudi sladki pelin (Artemisia annua L.). Cilj diplomskega dela je bil optimizirati izolacijske postopke pridobivanja ekstraktov sladkega pelina, preveriti njihov antioksidativni potencial in določiti vpliv ekstraktov na metabolno aktivnost celične linije WM-266-4, ob nanosu. Z izvedbo nekonvencionalne ultrazvočne ekstrakcije in konvencionalnih ekstrakcijskih metod, hladne, tople in vroče maceracije ter ekstrakcije po Soxhletu, smo s topilom etanolom (W ≥ 96 %) pridobili ekstrakte sladkega pelina. Določili smo jim vsebnost antioksidantov na podlagi metode DPPH. Za najustreznejšo ekstrakcijsko metodo pridobivanja antioksidantov, toplo maceracijo z mešanjem, smo nato naredili optimizacijo eksperimentalnega načrta po računalniškem programu Design Expert. Kot raziskovani spremenljivki smo postavili temperaturo v območju med 23 °C in 80 °C ter hitrost mešanja med 100 rpm in 700 rpm. Ugotovili smo, da na vsebnost antioksidantov v ekstraktih vpliva temperatura, vpliv hitrosti mešanja med ekstrakcijo pa je zanemarljiv. Temperaturno območje od 55 °C do 62 °C se je za antioksidativni potencial ekstraktov izkazalo kot optimalno. Nazadnje smo preverili inhibicijo ekstraktov z najvišjo vsebnostjo antioksidantov na človeških melanomskih celicah s testom WST-8. Rezultati so pokazali, da vsi ekstrakti močno inhibirajo metabolno aktivnost rakavih celic, kar pripisujemo visokemu deležu antioksidantov v ekstraktih.
Ključne besede: antioksidanti, maceracija, ultrazvočna ekstrakcija, Soxhlet, WM-266-4 celice
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 423; Prenosov: 6