Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izhodišča:Antikoagulacijsko zdravljenje se uporablja za preprečevanje trombemboličnih dogodkov, povzročenih s strdki, kot so npr. globoka venska tromboza, pljučna embolija, tromboza pri pacientih z atrijsko fibrilacijo ali umetnimi srčnimi zaklopkami. Metodologija raziskovanja:V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni instrument uporabili anonimni anketni vparašalnik v katerem je sodelovalo 100 naključno izbranih bolnikov, ki obiskujejo Ambulanto za diagnostiko in terapijo koagulopatij v Univerzitetno kliničnem centru Maribor (UKC Maribor). Rezultati: Rezultati raziskovanja so pokazali, da je večina anketirancev seznanjena s svojo boleznijo, da poznajo učinek anikoagulacijskega zdravila in vedo, da je potrebna uravnovešena prehrana. Velika večina anketiranih bolnikov upošteva dana navodila in vedo, kako bi ukrepali ob manjših ali večjih zapletih. Več kot polovica bi se jih tudi udeležila organiziranega predavanja. Sklep:Število bolnikov, ki potrebujejo antikoagulacijsko zdravljenje, v zanjem času strmo narašča. Pogostost trombotičnih in trombemboličnih bolezni ima za posledico široko uporabo zdravil za zdravljenje in preprečevanje le-teh.
Ključne besede: antikoagulacijsko zdravljenje, kumarini, indikacije, zdravstvena vzgoja, bolnik, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 841; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: V magistrski nalogi je prikazana analiza in ocena obstoječega stanja upravljanja antikoagulacijske ambulante v Splošni bolnišnici Celje. V teoretičnem delu je predstavljena dejavnost antikoagulacijske ambulante in pomembnost antikoagulacijskega zdravljenja, potem pa zdravila za preprečevanje strdkov ter indikacije, pri katerih je potrebno uvesti antikoagulacijsko terapijo. Raziskava je pokazala, da prejmejo bolniki v antikoagulacijski ambulanti dovolj informacij, navodil in nasvetov o antikoagulacijskem zdravljenju kljub obremenjenosti zaposlenih in povečanem obsegu ambulantnega dela. Niso pa bolniki dobro seznanjeni z možnimi zapleti antikoagulantne terapije in ukrepi v primeru, da se pojavijo takšni zapleti. Ugotovili smo, da so bolniki zadovoljni s kakovostjo dela zaposlenih v AK ambulanti in z organizacijo dela — procesom dela od vpisa, obiska laboratorija pa do ambulantne obravnave. Kakovost dela in zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev bi izboljšali, ko bi bili možni posveti in razgovori med bolnikom in zdravnikom v antikoagulacijski ambulanti ter krajšim čakalnim časom na prejem končnega izvida antikoagulacijskega zdravljenja. Odnos bolnikov do antikoagulacijskega zdravljenja je pozitiven, zato menimo, da pomeni bolnikom antikoagulantna terapija varno terapijo, saj jih ščiti pred nastankom ali ponovnimi strdki. S spremljanjem kazalnikov kakovosti, to je časov povprečne obravnave bolnika v celotnem procesu pa smo ugotovili, da je obravnava bolnika v antikoagulacijski ambulanti Splošne bolnišnice Celje ob normalnih pogojih dela in v primerjavi z drugo antikoagulacijsko ambulanto zadovoljiva in bistveno hitrejša. Na osnovi rezultatov, dobljenih iz raziskave in notranje presoje, so prikazane prednosti, pomanjkljivosti in možne izboljšave organizacije dela v antikoagulacijski ambulanti. Kot načelo za stalno izboljševanje kakovosti zdravstvenih storitev v antikoagulacijski ambulanti je predstavljen in uporabljen Demingov krog. Z izboljševanjem kakovosti želimo doseči kakovostnejše rezultate zdravljenja pacientov, ki prejemajo antikoagulacijsko zdravilo in izboljšati zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev v antikogulacijski ambulanti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: antikoagulacijska ambulanta, antikoagulacijsko zdravilo, antikoagulacijsko zdravljenje, bolnik, procesi, zapleti, izboljšave, kakovost.
Objavljeno v DKUM: 15.03.2011; Ogledov: 4681; Prenosov: 493
Celotno besedilo (1,28 MB)