Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaradi hitre rasti v avtomobilskem sektorju se podjetja soočajo z velikimi pritiski, pri katerih je najpomembnejša kakovost. To je ena od najpomembnejših značilnosti, ki jo kupci cenijo. Namen diplomskega dela je proučiti problematiko vključevanja zahtev kupcev v kakovost izdelka in proizvodnega procesa na specifičnem primeru avtomobilske industrije. V diplomskem delu je tako predstavljen angloameriški model vzorčenja proizvodne odobritve delov postopka (angl. production part approval process, PPAP). V prvem delu diplomskega dela je opisana teoretična razlaga angloameriškega sistema vzorčenja, drugi del pa predstavlja uvedbo novega proizvoda z dokumentacijo, vzorčenjem kosov v serijsko proizvodnjo. Pri pisanju dokumentacije so bile uporabljene metode FMEA, MSA, SPC in APQP, s katerimi zagotovimo optimalne lastnosti izdelka in zadovoljstvo končnega kupca. Za doseganje višje stopnje kakovosti načrtujemo celovito informacijsko podporo procesa zagotavljanja kakovosti. Končni rezultat diplomskega dela je pridobitev odobritve kupca za proizvod Volvo LF antena za serijsko proizvodnjo. Skupaj z odobreno dokumentacijo lahko podjetje prestopi na listo dobaviteljev, kar za podjetje predstavlja tržno rast in razvoj.
Ključne besede: dokumentacija, odobritev, avtomobilska industrija, volvo, antena.
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 47; Prenosov: 10
Celotno besedilo (986,02 KB)

Opis: V disertaciji se ukvarjamo s problemom ugotavljanja pozicije senzorjev, ki so povezani v brezžična senzorska omrežja (BSO). Pri izbiri koncepta ugotavljanja pozicije smo upoštevali glavni cenilki teh omrežij in v njih povezanih senzorjev, to je (i) minimizacija potrošnje energije in (ii) minimizacija cene senzorja. Tema cenilkama najbolje zadostimo, če uporabljamo vire, ki so na voljo v topologiji brezžičnega senzorskega omrežja in v delovanju radijskega dela senzorjev. Na tej osnovi deluje mnogo metod določanja pozicije senzorjev. Izmed njih smo se v tezi omejili na metodo, ki temelji na merjenju kota prihoda RF signala (AoA). Kot merimo s posebnimi, vrtečimi se vozlišči v omrežju, v katerih kot ocenimo s pomočjo merjenja moči sprejetega RF signala iz ostalih senzorjev omrežja v njegovi okolici. Sprejeto moč signala (RSSI) merijo vsi radijski moduli senzorjev, ki komunicirajo skladno s standardom IEEE 802.15.4. Možnost merjenja AoA smo omejili na referenčne enote (svetilnike), ki poznajo svojo pozicijo in so tudi iz vidika strojne opreme kompleksnejše. V BSO imajo lahko referenčne enote tudi nalogo usmerjati promet in zbiranje podatkov iz ostalih senzorskih enot. Ostale “iskane” enote so navadne enote brez posebnosti. Za eksperimentalno potrditev raziskav, na katerih temelji ta disertacija smo razvili novo strojno in programsko opremo za ocenjevanje AoA. Programska oprema temelji na algoritmih, ki jih v disertaciji predlagamo kot originalni prispevek disertacije. Algoritmi izkoriščajo posebnosti dipolnih anten: (i) sevalna karakteristika magnetnega polja (H) je izotropna, (ii) sevalna karakteristika električnega polja (E) pa je anizotropna v zelo ozkem področju. Ta usih sprejetega RF signala iz senzorja, katerega pozicijo iščemo, smo izkoristili za ugotavljanje smeri, v kateri se ta nahaja. Ta, rečemo lahko v primerjavi z ostalimi AoA tehnikami, ki temeljijo na iskanju maksimuma usmerjenega polja, nekonvencionalna metoda, omogoča natančnejšo izmero kota, uporablja standardne (mikrostrip) dipolne antene tako v svetilnikih kot ostalih senzorjih ter uporablja preprostejšo dodatno strojno opremo in preprostejše algoritme. Ker se uporablja dipolna antena, je lahko svetilnik tudi usmerjevalnik podatkov v omrežju. V eksperimentih smo se omejili na optično vidno linijo (LOS) med svetilnikom in senzorji. Vsaka ovira, ki zastira vidno linijo povzroči neželene odmeve radijskega signala in s tem oteženo oceno AoA. Omejili smo se tudi na stacionarna senzorska omrežja. Vozlišča ne spreminjajo lege med ocenjevanjem AoA. Za eksperimentalno potrditev teze smo razvili in izdelali tri merilne sisteme: (i) sistem s svetilnikom s štirimi dipolnimi (mikrostrip) antenami nameščenimi na rotirajoči plošči (ii) sistem s svetilnikom z eno rotirajočo dipolno (mikrostrip) anteno in (iii) sistem s svetilnikom z dvanajstimi (mikrostrip) dipolnimi antenami razporejenimi na obodu mirujoče okrogle plošče. Za vsak sistem smo s programsko opremo prilagodili algoritem ugotavljanja smeri posebnostim strojne opreme. Vsi sistemi so potrdili našo tezo. Dobljeni eksperimentalni rezultati se seveda medsebojno razlikujejo v točnosti ocene AoA.
Ključne besede: brezžična senzorska omrežja, RSSI, kot prihoda RF signala, neusmerjena antena
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1473; Prenosov: 114
Celotno besedilo (26,14 MB)

Opis: Uspešen prehod iz analogne na digitalno radiodifuzijo je v veliki meri odvisen od razpoložljivosti DVB-T sprejemnih naprav skladnih s posameznimi nacionalnimi zahtevami. Za sprejem signala DVB-T je potrebno uporabiti ustrezen TV sprejemnik ali posebno zunanjo enoto, ki bo omogočala sprejem digitalnega signala. Sprejemnik mora biti sposoben dekodirati signal kodiran po postopku, ki ga je izbrala in predpisala posamezna država. V primeru Republike Slovenije mora sprejemnik dekodirati signal za televizijo standardne razločljivosti kodiran v MPEG-4, kar postavlja za sprejemnike nekoliko drugačne zahteve od sosednjih držav. Za zagotavljanje delovanja sprejemnikov skladno z nacionalnimi zahtevami in omogočanje lažjega prehoda na digitalno radiodifuzijo je koristno pripraviti nacionalne zahteve za sprejemnike signala DVB-T. Na podlagi nastalih zahtev za sprejemnike in postopkov za testiranje je možno izvesti tudi testiranje skladnosti sprejemnikov z zahtevami.
Ključne besede: Radiodifuzija, Televizija, DVB-T, MPEG2, MPEG4, STB, sprejemnik, oddajnik, pretvornik, omrežje, antena, COFDM modulacija
Objavljeno: 24.04.2009; Ogledov: 2745; Prenosov: 191
Celotno besedilo (3,89 MB)