| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Detektivi in odkrivanje pošiljateljev anonimnih pisem
Tina Krušnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava detektivsko dejavnost, delo detektivov, odkrivanje pošiljateljev anonimnih pisem in uporabo grafološke analize v detektivski dejavnosti. Anonimna pisma so vsa pisma, ki jih pisci zaradi različnih razlogov niso podpisali ali pa so se podpisali z lažnim imenom. Osebe, ki pišejo takšna pisma imajo pogosto psihične motnje, ali pa so pisma napisali pod vplivom različnih substanc. Takšna pisma ponavadi nastanejo zaradi različnih zamer, ki se lahko gojijo dolga leta, zaradi ljubezenskih zadev, strasti, hudobije, sovraštva in pohlepa. Pojavljajo se v različnih oblikah, kot rokopis, tiskanje, risanje, elektronsko sporočilo, grafitno pisanje na objektih ali pa kot letaki. Z odkrivanjem pošiljateljev anonimnih pisem se ukvarjajo tudi detektivi. Njihovo delo je zanimivo, dinamično, pestro, raznoliko, naporno, dolgočasno, utrujajoče, odgovorno, zelo zahtevno in pa tudi nevarno. Potrebujejo tudi različna znanja in spretnosti za svoje delo. Da detektiv odkrije pošiljatelja anonimnega pisma je zelo pomembna preiskava pisave, podpisa, sloga in jezika. S takšno analizo pa se ukvarjajo grafologi. Detektivi imajo izdelan načrt za preiskovanje anonimnih pisem, ki pa ga je potrebno spreminjati in prilagajati saj se pisma razlikujejo med seboj. Detektivom bi pri preiskavi prav prišlo grafološko znanje ali pa boljše sodelovanje z grafologi. Saj se grafologija ukvarja s preučevanjem pisave in tako odkriva osebnostne značilnosti pisca, kar pa lahko detektivom pomaga zožiti krog osumljencev. Pošiljatelja anonimnega pisma je najbolje iskati v bližini žrtve, saj pisci ponavadi živijo v neposredni bližini žrtev ali pa pogosto zahajajo na tisti kraj. Oseba, ki je odposlala svoje prvo anonimno pismo, bo najverjetneje čez nekaj časa poslala še drugo, saj lahko nekaterim ljudem to postane strast in jih zasvoji.
Ključne besede: zasebno varovanje, detektivska dejavnost, detektivi, anonimna pisma, storilci, odkrivanje, grafologija, diplomske naloge
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 1305; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (271,59 KB)

2.
Uspešnost zaznave bioloških in daktiloskopskih sledi s svetlobnimi viri pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj in vpliv metode ESDA na daktiloskopske preiskave : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maja Anderlič, 2012, diplomsko delo

Opis: Večina sledi, ki jih forenzični strokovnjaki (izvedenci) najdejo pri preiskovanju varnostno zanimivih pisanj na papirni podlagi, so običajno zelo slabo vidne ali celo nevidne s prostim očesom. Za njihovo odkritje se v prvi vrsti uporablja svetlobne vire, kot je videospektralni primerjalnik, ki se uporablja pri preiskavah ponarejenih dokumentov, in metode elektrostatskega izzivanja latentnega besedila, za katere je značilno, da so nedestruktivne narave. V nadaljevanju pa se za odkritje prstnih sledi uporablja še preiskave destruktivne narave, kot so kemijski postopki izzivanja prstnih sledi z reagentoma ninhidrin in DFO. Vendar pa so pri varnostno zanimivih pisanjih lahko prisotne tudi biološke sledi sline, ki se jih ne preiskuje s temi metodami. Z vidika zagotavljanja integritete dokaza, to je preprečevanja njihove izgube ali uničenja, pa je izredno pomembno, da se preveri, ali prve metode, ki se običajno uporabljajo pri preiskavah teh materialov, omogočajo zaznavo tudi drugih sledi in ali lahko negativno vplivajo na nadaljnje preiskovanje. Vrstni red preiskav mora zato izhajati iz načel in potreb posameznih forenzičnih področij. V okviru diplomskega dela smo izvedli eksperiment, ki je potekal na Oddelku za preiskavo dokumentov in na Oddelku za daktiloskopijo v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju v Ljubljani. Eksperiment smo razdelili na dva dela, in sicer se je prvi del eksperimenta nanašal na preverjanje detekcije bioloških in daktiloskopskih sledi s tistimi optičnimi metodami, ki se uporabljajo pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj. Drugi del eksperimenta pa je bil zasnovan tako, da smo z napravo ESDA najprej opravili elektrostatsko izzivanje latentnega besedila, zatem pa smo na prvi seriji vzorcev prstne sledi poskušali izzvati z ninhidrinom, na drugi seriji pa z DFO. Ugotavljali smo, ali ESDA vpliva na uspešnost daktiloskopskih metod. Hkrati smo preverjali, ali je mogoče med izzivanjem latentnega besedila z metodo ESDA zaznati tudi prisotnost bioloških sledi sline. S pomočjo eksperimenta smo ugotovili, da z nobeno od uporabljenih optičnih metod (videospektralni primerjalnik in forenzični svetlobni vir) nismo zaznali prstnih sledi, temveč samo sledi sline oziroma tekočin. Prav tako smo ugotovili, da uporaba metode ESDA ne vpliva na uspešnost izzivanja prstnih sledi, če za izzivanje uporabimo reagenta DFO in ninhidrin. Hkrati smo ugotovili, da z metodo ESDA zaznamo spremembe na papirju, ki jih povzročijo kapljice tekočine, med drugimi tudi slina. Te sledi lahko v nadaljevanju analiziramo še na prisotnost DNK.
Ključne besede: anonimna pisma, kriminalistično preiskovanje, forenzika, sledi, biološke sledi, prstne sledi, daktiloskopija, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 09.10.2012; Ogledov: 1858; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici