| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Preparing patients to undergo surgery
Zlatka Rakovec-Felser, Špela Planinc, Marjanca Matvoz, Lea Vidovič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: This study aimed to evaluate patient anxiety levels and ways of coping, while they are waiting in the hospital to undergo surgery. Methods: One hundred fifty-four patients were included from four different surgical departments (62 females and 92 males), 24%86 years of age (mean age [M] = 58.8 years). The following instruments were applied: a semi-structured interview; the State-Trait Inventory for Cognitive and Somatic Anxiety; and The Brief Cope Inventory. Results: One-half of the patients (50%) expressed a fear to undergo surgery; 28 % of the patients said that they were afraid of anaesthesia, regarderless of the type of anaesthesia, and 54% of patients expressed a fear and worry about the outcome of surgery. Women (Mas % SDas =32.58%8.01; Mat % SDat =35.16%8.97; in general, Ma % SDa =67.74%15.44) had state and trait anxiety significantly more often than men (Mas % SDas =28.11%6.21; Mat % SDat =30.29%7.48; in general Ma % SDa=58.40%12.74). Elderly males fall due to the received weak social support into the risk group of patients. They less often/less directly express their needs and emotions, and are less active in searching for information or advice in the social environment. In stressful situations, elderly males also frequently give up the attempt to obtain the goals with which the stressor is interfering. Conclusion: Patients who wait to undergo surgery should not suffer anxiety needlessly because it is known that anxiety has a negative impact on the course and outcome of surgical procedures. The pre-operative management of a patient%s anxiety is therefore important and a well-educated medical care team should be familiar with the appearance of anxiety, communication skills, and relaxation treatment.
Ključne besede: anksioznost, spoprijemanje s stresom, operacija, podporne intervencije
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 29; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (150,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Kvaliteta življenja bolnikov po preboleli težji obliki covidne bolezni
Nika Rupčić, Eva Poljanšek, 2023, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: kakovost življenja, EQ-5D-5L, težka oblika covida, hospitalizacija, anksioznost in depresija
Objavljeno v DKUM: 04.01.2024; Ogledov: 256; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (352,78 KB)

3.
Vpliv intervencije hvaležnosti na psihično blagostanje, stres in anksioznost
Metka Belcl, 2023, magistrsko delo/naloga

Opis: V vsakodnevnih izzivih življenja ljudje pogosto pozabljamo, koliko dobrih stvari imamo in kako hvaležni smo lahko zanje. Namen te magistrske naloge je bil preučiti, ali lahko dvotedenska intervencija hvaležnosti vpliva na izboljšanje psihičnega blagostanja terznižanje stresa in anksioznosti. Zanimalo me je, ali bo po intervenciji hvaležnosti prišlo do statistično pomembnih sprememb psihičnega blagostanja oziroma njegovih komponent; pozitivni in negativni afekt, zadovoljstvo z življenjem in psihološko blagostanje; pri eksperimentalni skupini. Prav tako me je zanimalo, ali bo v tej skupini po intervenciji prišlo do statistično pomembnih sprememb pri spremenljivkah hvaležnost,anksioznost in stres. Zanimalo me je tudi, ali bodo rezultati eksperimentalne skupine dva tedna po intervenciji statistično drugačni od rezultatov pred intervencijo in ali bo tik po intervenciji in dva tedna kasneje prišlo do statistično pomembnih sprememb med eksperimentalno in kontrolno skupino. Izvedla sem dvotedensko intervencijo, v kateri so morali posamezniki/-ce vsak dan napisati tri dobre stvari, ki so se jim tistega dne zgodile. V raziskavi je sodelovalo 83 posameznikov (76 ženskega spola in 7 moškega), od tega 41 v eksperimentalni skupini in 42 v kontrolni. Pred začetkom intervencije, takoj po njej in dva tedna kasneje so morali/-e vsi/-e udeleženci/-ke izpolniti vprašalnik, ki je preverjal njihovo psihično blagostanje, anksioznost, stres in hvaležnost. Za merjenje spremenljivk sem uporabila vprašalnike Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS, Vprašalnik psihološkega blagostanja RPWB, Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS, Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa ter Vprašalnik hvaležnosti GQ6. Za preverjanje rezultatov sem uporabila t-testa za odvisne in neodvisne vzorce ter njuni neparametrični alternativi, Wilcoxonov test predznačnih rangov in Mann-Whitney U test. Rezultati so pokazali statistično pomemben upad na lestvicah anksioznosti, stresa in negativnega afekta pri eksperimentalni skupini takoj po intervenciji. Ta učinek se je ohranil tudi dva tedna po intervenciji. Pri odloženem merjenju se je prav tako pokazal statistično pomemben učinek na spremenljivko psihološko blagostanje. Pri ostalih spremenljivkah, zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt, ni prišlo do statistično pomembnih sprememb, prav tako pa do sprememb ni prišlo med eksperimentalno in kontrolno skupino tik po intervenciji indva tedna kasneje. S to raziskavo smo pokazali, da lahko ima kratka intervencija hvaležnosti statistično pomembne učinke na zmanjšanje stresa, anksioznosti in negativnega afekta. Vpliva pa lahko tudi na izboljšanje psihološkega blagostanja. Služi lahko kot podlaga za uporabo te intervencije v prihodnosti in izhodišče za prihodnje raziskave v Sloveniji na področju pozitivne psihologije in hvaležnosti.
Ključne besede: pozitivna psihologija, hvaležnost, intervencije hvaležnosti, psihično blagostanje, stres, anksioznost
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 463; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

4.
Mediacijska vloga kvalitete spanja in moderatorska vloga kronotipa v odnosu med uporabo socialnih omrežij in duševnim zdravjem : magistrsko delo
Urška Vršič, 2023, magistrsko delo

Opis: Uporaba socialnih omrežij (skrajšano USO) je aktivnost, ki je pri mladih odraslih in adolescentih nekaj normativnega, vsakdanjega in vedno bolj priljubljenega. Kljub njeni razširjenosti ima lahko USO tudi negativne posledice za nas. Glede na raziskave, se USO negativno povezuje s kakovostjo spanja, kronotipom in duševnim zdravjem. V naši raziskavi smo preverili kompleksne odnose med prej omenjenimi spremenljivkami pri študentih iz Slovenije. Zanimalo nas je, ali kakovost spanja mediira odnos med USO in duševnim zdravjem. Zraven tega smo preverili, če je kronotip moderator odnosa med USO in kakovostjo spanja ter odnosa med kakovostjo spanja in duševnim zdravjem. Izvedli smo longitudinalno študijo s krajšim časovnim razmikom. Vzorec je sestavljalo 161 udeležencev, od tega je bilo 80,1 % žensk in 16,1 % moških. Povprečna starost je znašala 22,4 let (SD = 2,5). Za merjenje USO smo uporabili vprašalnik o uporabi socialnih omrežij, s katerim smo izmerili značilno USO ter čustveno doživljanje ob USO. Duševno zdravje študentov smo preverili s skrajšano verzijo lestvice depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21). Spremenljivki vezani na spanje smo preverili s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja (PSQI) ter vprašalnikom jutranjosti in večernosti (MEQ). Meritve USO, kakovosti spanja in duševnega zdravja smo opravili trikrat v treh tednih. Rezultati so pokazali, da samo lestvica čustvenih doživljanj v prvem tednu statistično značilno negativno napoveduje kakovost spanja v drugem tednu. Prav tako lestvica čustvenih doživljanj, statistično značilno negativno napoveduje duševno zdravje v tretjem tednu. Kakovost spanja je delno mediirala na odnose med lestvico čustvenih doživljanj in duševnim zdravjem študentov. Kronotip se ni izkazal za statistično značilnega moderatorja v teh odnosih.
Ključne besede: socialna omrežja, kakovost spanja, kronotip, depresivnost, anksioznost, stres.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 304; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

5.
Doživljanje anksioznosti in samopodoba učencev pri predmetu šport : magistrsko delo
Ines Leiner, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil raziskati pojavnost anksioznosti pri predmetu šport učencev 4. in 5. razreda ter ugotoviti njeno morebitno povezanost s telesno samopodobo učencev. V raziskavi je sodelovalo 104 učencev 4. in 5. razreda ene izmed pomurskih osnovnih šol. Učenci so izpolnjevali anketni vprašalnik, ki je vseboval dve vprašanji zaprtega tipa in ocenjevalno lestvico, ki je vsebovala 14 trditev o anksioznosti pri predmetu šport in 14 trditev o telesni samopodobi učencev. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci na splošno ne doživljajo anksioznosti pri predmetu šport oz. jo doživljajo v zelo majhni meri. Ugotovili smo, da med doživljanjem anksioznosti pri predmetu šport in telesno samopodobo učencev obstaja povezava, in sicer negativna, kar pomeni, da višja, kot je anksioznost pri predmetu šport, nižja je telesna samopodoba in obratno. Pomembna ugotovitev raziskave tako za starše kot za učitelje je, da obstaja povezava med količino gibanja v prostem času in stopnjo anksioznosti pri predmetu šport, saj smo ugotovili, da tisti učenci, ki se v prostem času gibajo več, doživljajo nižjo stopnjo anksioznosti kot tisti, ki se gibajo malo.
Ključne besede: Anksioznost, samopodoba, šport, učenci.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 264; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

6.
Poznavanje treme in obvladovanje izvajalske anksioznosti pri odraslih : magistrsko delo
Sara Robnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Izvajalska anksioznost je trema, ki pri posamezniku sproža neprijetne občutke in mu onemogoča, da pokaže najboljše, kar zna. V začetku magistrskega dela se srečamo s pojmi, kot so stres, strah, anksioznost in nastop. Podrobneje spoznamo tremo oziroma stimulativno tremo in izvajalsko anksioznost. Predstavimo vaje ter delavnice za obvladovanje izvajalske anksioznosti. V empiričnem delu magistrskega dela ugotovimo, da odrasli ne poznajo izraza izvajalska anksioznost in izraza stimulativna trema. Na delovnem mestu se srečujejo z govornimi nastopi vsaj enkrat na mesec in občutijo tremo. Ne poznajo veliko načinov za obvladovanje izvajalske anksioznosti in si ne pomagajo s strokovno podporo za to področje.
Ključne besede: Izvajalska anksioznost, trema, strah, stres, nastop.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 306; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
Vpliv socialne fobije na kakovost življenja mladostnika
Petra Zrim, 2022, diplomsko delo

Opis: Mladostništvo je obdobje, za katero so značilne velike spremembe in je čas, v katerem posameznik oblikuje svojo identiteto. V tem obdobju se največkrat pojavijo različne anksiozne motnje, ki vidno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Socialna fobija spada med najpogostejše anksiozne motnje in je dejavnik tveganja za različne motnje in težave v kasnejšem življenju. Ogroženi so predvsem posameznikov odnos z ljudmi, akademski uspeh in zmožnost za službo in delo v prihodnosti. V zaključnem delu je bila pregledana strokovna in znanstvena literatura v angleškem jeziku. Gradivo smo iskali v naslednjih mednarodnih bazah: PubMed, MEDLINE in Science direct. Uporabljeni članki, ki so se nanašali na izbrano temo, so bili prosto dostopni ter objavljeni v celoti in ne starejši od 10 let in sistematično pregledani. Opažamo negativen vpliv socialne fobije na medsebojne odnose. Mladostniki se vse raje zatekajo v virtualni svet, kjer se lahko pretvarjajo, da so nekdo drug. Situacije, kjer pride do stika iz oči v oči, so za njih zelo stresne in se počutijo nelagodno. Učenci imajo tudi slabši šolski uspeh, kar posledično vpliva na kasnejše poklicno življenje. Zaradi socialne fobije, jih ima veliko težave z delovno zmožnostjo, zato je za te posameznike značilna večja odsotnost v službi. Socialna fobija negativno vpliva na kakovost življenja mladostnikov in to na več področjih. Menimo, da bi se moralo več raziskav osredotočiti na to temo, ker je še premalo raziskana, predvsem pa zato, ker vpliva na mladostnikovo sedanjost in bo vplivala tudi na njegovo prihodnost ter pomembne odločitve.
Ključne besede: spremenjen način življenja, anksioznost, socialna fobija v mladostništvu
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 450; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (804,47 KB)

8.
Učinek enkratne hipnotske intervencije na stanje anksioznosti (primerjava hipnoze na daljavo in hipnoze v živo) : magistrsko delo
Katarina Dovnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Hipnoza je budno stanje z usmerjeno pozornostjo, v katerem je značilen povečan odziv na sugestije. Čeprav je hipnoza vsakodnevno stanje, se lahko uporablja v različne namene, tudi v medicini, psihiatriji in psihoterapiji. Medicinska hipnoza se med drugim izkazuje za učinkovit način zdravljenja anksioznosti in anksioznih motenj. V naši študiji smo na vzorcu 59-ih udeležencev (ki so pred prijavo rešili vprašalnik BSI) preverjali učinek enkratne hipnotske intervencije (v živo in na daljavo) na stanje anksioznosti. Ugotovljeno je bilo, da je enkratna hipnotska intervencija pomembno znižala anksioznost v obeh skupinah, pri čemer skupina ni vplivala na učinkovitost intervencije. Anksioznost kot stanje se je pokazal kot pomemben prediktor učinkovitosti hipnoze, ne pa tudi anksioznost kot poteza. Predhodna izkušnja s hipnozo ni vplivala na učinkovitost hipnoze. Dokazano je bilo, da se lahko s podajanjem preprostih, nespecifičnih sugestij doseže pomembno znižanje anksioznosti, tudi na daljavo. Poleg kvantitativnih podatkov so bili v nalogi interpretirani tudi pisni komentarji udeležencev, ki so po veliki večini delavnico hipnoze zapustili bolj sproščeni in manj anksiozni. Diskutirane so pomanjkljivosti in uporabna vrednost raziskave. Podani so predlogi za raziskave medicinske hipnoze v prihodnosti.
Ključne besede: medicinska hipnoza, anksioznost kot stanje, anksioznost kot osebnostna lastnost, sproščanje
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 627; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

9.
Vpliv progresivnega mišičnega sproščanja na anksioznost pred tekmovalnim nastopom pri športnih plezalcih : magistrsko delo
Martina Zakšek, 2022, magistrsko delo

Opis: Študije so pokazale, da so tehnike sproščanja koristne za športnike tako, da povečajo njihovo koncentracijo, samozavest in zmanjšajo raven tesnobe, stresa, krvnega tlaka ter mišične napetosti. Progresivna mišična sprostitev (PMR) se osredotoča na napenjanje in sproščanje specifičnih mišičnih skupin telesa za doseganje stanja sprostitve, ki je koristno orodje za tekmovalni šport. S pomočjo PMR-ja smo želeli preveriti njegove vplive na tesnobo, srčni utrip, končni rezultat ter vlogo strategij spoprijemanja s stresom. V raziskavi je sodelovalo 26 otrok dveh štajerskih športnoplezalnih klubov, od tega 14 dečkov (53,8 %), starih med 8 in 14 let. Uporabili smo vprašalnik STAI-X2 in COPE. Z mešano ANOVO smo ugotovili glavni učinek somatske in fizične anksioznosti pred tekmovanjem pri vključitvi faktorja med skupinama, ločenima glede na intervencijo in glede na strategije spoprijemanja s stresom. Spoznali smo, da obstaja interakcija med srčnim utripom in anksioznostjo pet minut pred tekmovanjem. Le pri končnih dosežkih smo ugotovili razlike med skupinama v smeri boljše uvrstitve tistih, ki so se učili PMR. Trenerji in udeleženci so poročali o sproščujočih občutkih in všečnosti tehnike ter uporabnostjo simulacijskih tekmah, pri čemer se je izboljšala tudi taktičnost eksperimentalne skupine. Naloga je ena prvih na področju športnega plezanja v Sloveniji, zato poudarjamo vlogo športnega psihologa pri sodelovanju s trenerji in starši za optimalno delovanje in uspešnost plezalcev. Izpostavljene so tudi pomanjkljivosti in prednosti raziskave ter uporabna vrednost.
Ključne besede: progresivno mišično sproščanje, anksioznost, srčni utrip, športno plezanje, tekmovanje
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 852; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (979,10 KB)

10.
Vpliv presnovnega sindroma na razvoj anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2 : magistrsko delo
Nika Polšak, 2022, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je presnovni sindrom vse bolj pogosta presnovna motnja. Presnovni sindrom je močno povezan s sladkorno boleznijo tipa 2 (SBT2) in duševnimi motnjami. Predvsem prevalenci anksioznosti in depresivnosti naraščata na globalni ravni. Namen raziskave je bil preučiti pojav anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja na mišjem modelu SBT2. Pri tem nas je zanimal tudi vpliv spola. V ta namen smo miši razdelili v tri skupine. Prva skupina je predstavljala kontrolno skupino, ki smo jo hranili s standardno prehrano (CD). Drugo skupino smo hranili z zahodno dieto (WD). Tretjo skupino smo po obdobju hranjenja z WD izpostavili kratkotrajni kalorični restrikciji (RCD), saj nas je zanimalo, ali bo kalorična restrikcija, ki povzroči remisijo SBT2, povzročila tudi zmanjšanje nagnjenosti k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Vpliv prehranskega režima smo ocenjevali s pomočjo vedenjskih testov. Za ocenjevanje lokomotorike smo uporabili test odprtega polja (OFT), za ocenjevanje anskioznemu vedenju podobnega obnašanja test dvignjenega labirinta v obliki križa (EPM) in za ocenjevanje depresivnemu vedenju podobnega obnašanja test prisilnega plavanja (FST). Ugotovili smo, da indukcija SBT2 z zahodno dieto ni vplivala na pojav anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri miših. Prav tako na pojav omenjenih motenj ni vplival spol. Ugotovili pa smo, da so bile WD samice bolj aktivne kot WD samci (bile so hitrejše, prehodile so večjo razdaljo in manj časa mirovale). V skladu s tem, da indukcija SBT2 ni vplivala na teste anskioznemu in depresivnemu podobnemu obnašanju, tudi kalorična restrikcija ni vplivala na k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Opazili smo vpliv habituacije na nekatere vedenjske teste. Pri testu OFT smo opazili zmanjšanje raziskovalnega vedenja pri ponavljanju testa, pri testu EPM pa zmanjšano raziskovanje odprtih krakov pri ponavljanju testa.
Ključne besede: presnovni sindrom, sladkorna bolezen, anksioznost, depresivnost, zahodna dieta, kalorična restrikcija, vedenjski testi
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 753; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici