Search the digital library catalog

Abstract: Namen naše študije je bil raziskati, kakšne so povezave med perfekcionizmom, ruminacijo in socialno anksioznostjo. Naš glavni cilj je bil ugotoviti, ali ruminacija deluje kot mediator v odnosu med perfekcionizmom in socialno anksioznostjo, zanimale pa so nas tudi razlike med spoloma v izraženosti posameznih konstruktov. Naš vzorec je sestavljalo 328 odraslih posameznikov. Uporabili smo Frostovo multidimenzionalno lestvico perfekcionizma (FMPS; Frost idr., 1990), Vprašalnik ruminacije in refleksije (RRQ; Trapnell in Campbell, 1999) ter Liebowitzovo lestvico socialne anksioznosti (LSAS; Liebowitz, 1987). Rezultati so pokazali pomembne pozitivne povezave med ruminacijo in socialno anksioznostjo, perfekcionizmom in ruminacijo ter med perfekcionizmom in socialno anksioznostjo, vključno s posameznimi dimenzijami perfekcionizma, kot so zaskrbljenost zaradi napak, dvom v dejanja, osebni standardi, starševska pričakovanja in starševska kritika, z izjemo dimenzije organiziranost. Mediacijska analiza je pokazala, da ruminacija delno mediira odnos med perfekcionizmom in socialno anksioznostjo. Ugotovili smo tudi, da sta pri ženskah ruminacija in socialna anksioznost statistično pomembno bolj izraženi kot pri moških, kar pa ne velja tudi za perfekcionizem. Ugotovitve naše raziskave nakazujejo, da bi lahko z razvijanjem intervencij za zmanjševanje perfekcionizma in ruminacije morda nekoliko prispevali tudi k znižanju stopnje socialne anksioznosti pri posameznikih.
Keywords: Perfekcionizem, ruminacija, socialna anksioznost, mediacija
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 18; Downloads: 40
Full text (1,03 MB)

Abstract: Uvod: Veliko mladih posameznikov, ki trpijo zaradi socialne anksioznosti, se sooča z ovirami pri zdravljenju in neradi iščejo strokovno pomoč. Tehnološko podprte terapije zagotavljajo dodatne terapevtske možnosti in lahko pomagajo premagati omejitve tradicionalnega zdravljenja socialne anksioznosti. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti vpliv eZdravja na lajšanje simptomov socialne anksioznosti pri mladostnikih. Metode: Za namen izdelave zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Iskanje literature v angleškem jeziku je potekalo v podatkovnih bazah Web of Science, PubMed, Cochrane Library ter CINAHL Ultimate. Literaturo smo pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranih člankov. Potek iskanja smo prikazali s PRISMA diagramom. Sintezo zbranih podatkov smo prikazali s pomočjo sintezne tabele. Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 raziskav, od katerih je ena raziskava spadala v tretji nivo, pet raziskav pa v drugi nivo. Ugotovili smo, da intervencije na področju eZdravja, predvsem internetna kognitivna-vedenjska terapija (ICBT), ponujajo obetavno pot za lajšanje simptomov socialne anksioznosti pri mladostnikih. Razprava in zaključek: Zaradi dostopnosti, razširljivosti, personalizacije, interaktivnosti in možnosti stroškovne učinkovitosti je eZdravje obetaven pristop za zagotavljanje z dokazi podprtega zdravljenja in preprečevanja socialne anksioznosti pri mladostnikih. Vendar je potrebnih še več raziskav za ugotavljanje učinkovitosti različnih vrst digitalnih intervencij ter njihove dolgoročne učinke.
Keywords: eZdravje, mladostniki, socialna anksioznost, lajšanje simptomov
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 68; Downloads: 26
Full text (925,17 KB)

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali povezanost med prisotnostjo hišnih ljubljencev in stopnjo anksiozne simptomatike med učenci drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Sprva smo se osredotočili na razvojne značilnosti otrok in predstavitev anksioznosti ter terapevtskih učinkov živali, nato pa analizirali rezultate, dobljene z uporabo anketnega vprašalnika. Ta je vključeval lestvico stališč do ugodnih učinkov živali na počutje in lajšanje zaskrbljenosti, zaprta in odprto vprašanje ter lestvico ocenjevanja anksiozne simptomatike pri otrocih (SCARED). Vodeno anketiranje je vključevalo 229 učencev četrtega, petega in šestega razreda na dveh podravskih osnovnih šolah in potekalo v januarju 2024, obdelava podatkov pa je bila opravljena s statističnim programom SPSS in kvalitativno analizo odprtega vprašanja. Rezultati so pokazali, da deklice in učenci brez hišnih ljubljencev izražajo več simptomov anksioznosti kot dečki, pri čemer pa imajo večinoma vsi , neodvisno od spola, starosti ali imetja hišnih ljubljencev do živali pozitivna stališča in se ob druženju z njimi počutijo bolje, bolj sproščeno in varno. Pridobljena spoznanja lahko služijo kot izhodišče pri iskanju strategij za odpravljanje anksioznosti pri učencih, hkrati pa dajejo vpoglede v koristnost terapevtskega učinka živali v domačem, izobraževalnem ali svetovalnem okolju, znotraj katerih bi lahko vključili terapevtske programe z živalmi, kar lahko prispeva k izboljšanju počutja in lajšanju anksioznosti pri otrocih.
Keywords: hišni ljubljenci, anksioznost, učenci, razlike med spoloma, terapevtski učinek.
Published in DKUM: 12.06.2024; Views: 151; Downloads: 53
Full text (1,08 MB)

Abstract: Purpose: This study aimed to evaluate patient anxiety levels and ways of coping, while they are waiting in the hospital to undergo surgery. Methods: One hundred fifty-four patients were included from four different surgical departments (62 females and 92 males), 24%86 years of age (mean age [M] = 58.8 years). The following instruments were applied: a semi-structured interview; the State-Trait Inventory for Cognitive and Somatic Anxiety; and The Brief Cope Inventory. Results: One-half of the patients (50%) expressed a fear to undergo surgery; 28 % of the patients said that they were afraid of anaesthesia, regarderless of the type of anaesthesia, and 54% of patients expressed a fear and worry about the outcome of surgery. Women (Mas % SDas =32.58%8.01; Mat % SDat =35.16%8.97; in general, Ma % SDa =67.74%15.44) had state and trait anxiety significantly more often than men (Mas % SDas =28.11%6.21; Mat % SDat =30.29%7.48; in general Ma % SDa=58.40%12.74). Elderly males fall due to the received weak social support into the risk group of patients. They less often/less directly express their needs and emotions, and are less active in searching for information or advice in the social environment. In stressful situations, elderly males also frequently give up the attempt to obtain the goals with which the stressor is interfering. Conclusion: Patients who wait to undergo surgery should not suffer anxiety needlessly because it is known that anxiety has a negative impact on the course and outcome of surgical procedures. The pre-operative management of a patient%s anxiety is therefore important and a well-educated medical care team should be familiar with the appearance of anxiety, communication skills, and relaxation treatment.
Keywords: anksioznost, spoprijemanje s stresom, operacija, podporne intervencije
Published in DKUM: 11.04.2024; Views: 186; Downloads: 10
Full text (150,82 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document!

Abstract: V vsakodnevnih izzivih življenja ljudje pogosto pozabljamo, koliko dobrih stvari imamo in kako hvaležni smo lahko zanje. Namen te magistrske naloge je bil preučiti, ali lahko dvotedenska intervencija hvaležnosti vpliva na izboljšanje psihičnega blagostanja terznižanje stresa in anksioznosti. Zanimalo me je, ali bo po intervenciji hvaležnosti prišlo do statistično pomembnih sprememb psihičnega blagostanja oziroma njegovih komponent; pozitivni in negativni afekt, zadovoljstvo z življenjem in psihološko blagostanje; pri eksperimentalni skupini. Prav tako me je zanimalo, ali bo v tej skupini po intervenciji prišlo do statistično pomembnih sprememb pri spremenljivkah hvaležnost,anksioznost in stres. Zanimalo me je tudi, ali bodo rezultati eksperimentalne skupine dva tedna po intervenciji statistično drugačni od rezultatov pred intervencijo in ali bo tik po intervenciji in dva tedna kasneje prišlo do statistično pomembnih sprememb med eksperimentalno in kontrolno skupino. Izvedla sem dvotedensko intervencijo, v kateri so morali posamezniki/-ce vsak dan napisati tri dobre stvari, ki so se jim tistega dne zgodile. V raziskavi je sodelovalo 83 posameznikov (76 ženskega spola in 7 moškega), od tega 41 v eksperimentalni skupini in 42 v kontrolni. Pred začetkom intervencije, takoj po njej in dva tedna kasneje so morali/-e vsi/-e udeleženci/-ke izpolniti vprašalnik, ki je preverjal njihovo psihično blagostanje, anksioznost, stres in hvaležnost. Za merjenje spremenljivk sem uporabila vprašalnike Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS, Vprašalnik psihološkega blagostanja RPWB, Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS, Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa ter Vprašalnik hvaležnosti GQ6. Za preverjanje rezultatov sem uporabila t-testa za odvisne in neodvisne vzorce ter njuni neparametrični alternativi, Wilcoxonov test predznačnih rangov in Mann-Whitney U test. Rezultati so pokazali statistično pomemben upad na lestvicah anksioznosti, stresa in negativnega afekta pri eksperimentalni skupini takoj po intervenciji. Ta učinek se je ohranil tudi dva tedna po intervenciji. Pri odloženem merjenju se je prav tako pokazal statistično pomemben učinek na spremenljivko psihološko blagostanje. Pri ostalih spremenljivkah, zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt, ni prišlo do statistično pomembnih sprememb, prav tako pa do sprememb ni prišlo med eksperimentalno in kontrolno skupino tik po intervenciji indva tedna kasneje. S to raziskavo smo pokazali, da lahko ima kratka intervencija hvaležnosti statistično pomembne učinke na zmanjšanje stresa, anksioznosti in negativnega afekta. Vpliva pa lahko tudi na izboljšanje psihološkega blagostanja. Služi lahko kot podlaga za uporabo te intervencije v prihodnosti in izhodišče za prihodnje raziskave v Sloveniji na področju pozitivne psihologije in hvaležnosti.
Keywords: pozitivna psihologija, hvaležnost, intervencije hvaležnosti, psihično blagostanje, stres, anksioznost
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 682; Downloads: 132
Full text (1,90 MB)