Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: This protective clothing design project responds to the urgent need for research into the redesign of personal protective equipment (PPE) isolation gowns, to be more fit for purpose and reusable to enhance the experiences of healthcare workers treating patients with COVID-19 and variants. Funded by the Arts and Humanities Research Council (AHRC) the research addresses the engineering question: “What new materials, design and manufacturing approaches should we start to consider in preparation for pandemics e.g. reusable PPE to replace single use?” The article focuses on the online questionnaire/ survey, its main findings and the ‘participatory clothing design’ methodology which prioritises the lived experiences and expressed needs of healthcare workers wearing disposable and reusable PPE in acute care scenarios. Research methods include literature and gown reviews, selected interviews and survey directed at nurses, to acquire first-hand qualitative data about the impact of current gown design and procurement policies on wearers. Selected results and commentary from the ongoing survey are presented and thematically analysed to inform the development of reusable gowns. Semi-structured interviews with clinical leads and caregivers, as well as responses from users, will be important to integrate expertise in fashion, textile and uniform design, clinical practice, and manufacturing. Further design will be based on a complex design brief that balances the needs of wearers and critical care providers while considering regulations, protection, comfort, sustainability, and cost. This research focuses on enhancing an overlooked area of critical care clothing and the people who wear it while reducing its detrimental impact on the planet.
Ključne besede: zdravstveni delavci, ankete, izolacijske obleke, oblačila za večkratno uporabo, izkušnje uporabnika, kvalitativno raziskovanje, healthcare workers, surveys, isolation gowns, reusable PPE, wearer experience, qualitative research
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Gospodarska in finančna kriza, ki je v številnih državah povzročila proračunski primanjkljaj, je najočitnejši vzrok zanimanja oblasti in raziskovalcev za dejavnike, ki oblikujejo vedenje posameznikov in podjetij na področju davkov in vplivajo nanj. Gre za vprašanje, zakaj so davčni zavezanci pripravljeni sprejeti davčno politiko, zakaj se nekateri izogibajo plačilu davka in drugi, kljub nizkemu tveganju razkritja, voljno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti. Empirične raziskave nakazujejo, da voljnosti plačevanja davkov ni mogoče zadovoljivo pojasniti zgolj z zunanjimi dejavniki, kot so davčne stopnje, globe ali druga tveganja, npr. verjetnost inšpiciranja, ampak kažejo na kompleksnost vzrokov in njihovih interakcij. Izkazalo se je, da na izpolnjevanje davčnih obveznosti vpliva več zunanjih dejavnikov (družbeni, sistemski, situacijski), prav tako pa tudi več čisto subjektivnih dejavnikov (značilnosti posameznika, motivacija in notranja naravnanost, pogosto označena tudi kot davčna morala). Prav davčna morala naj bi bila eden najpomembnejših dejavnikov, ki določajo vedenje in ravnanje posameznika v davčnem sistemu. V raziskavi smo skušali sestaviti pregled dosedanjih spoznanj iz novejše literature ter jih umestiti v kontekst slovenskega davčnega sistema. Skušali smo ugotoviti, kako anketiranci dojemajo davčni sistem v Sloveniji, opredelili smo njihovo dojemanje davčne morale in v luči najnovejših spoznanj s tega področja raziskali dejavnike, povezane z davčno moralo in davčnim vedenjem.
Ključne besede: davčna morala, davčna mentaliteta, finančna psihologija, davkoplačevalci, vedenje, ankete, raziskave
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 281; Prenosov: 0

Opis: Informacijska varnost je dandanes vpeta v vsak del našega življenja. Marsikdo informacijsko varnost dojema samo kot del organizacije, dejansko pa se kaže, da je pomembna tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Vsak proces dela, v katerega je vključen človek, je praktično dodobra določen in definiran, vendar pa ko preidemo na področje informacijske komunikacijske tehnologije (IKT) pa ni nujno da je vedno tako. Ker pa je človek v večini pogledov delovanja najšibkejši člen, je potreben toliko večji poudarek na področju informacijske varnosti. V diplomskem delu smo tako preko anketne raziskave dobili vpogled kakšna je ozaveščenost o informacijski varnosti v Policijski upravi Ljubljana. Anketa se je navezovala na šest sklopov, ki so se nanašali tako na znanje in vedenje o informacijski varnosti, na poznavanja področja gesel, ozaveščenost glede uporabe interneta, uporabo elektronske pošte ter ozaveščenost o varovanju zaupnih (varovanih) podatkov policije. Potrdili smo dve hipotezi glede dobrega znanja in ozaveščenosti o informacijski varnosti in dobra ozaveščenost o varovanju zaupnih podatkov ter ovrgli eno hipotezo, ki se je nanašala na to, da obstaja razlika o ozaveščenosti o informacijski varnosti med policijsko upravo in policijskimi postajami.
Ključne besede: informacijska varnost, ozaveščenost, policija, Policijska uprava Ljubljana, ankete, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 541; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: V diplomski nalogi opišemo tipe gesel, njihov pomen in namene uporabe. Predstavimo načine shranjevanja gesel ter najpogostejše metode napadov na gesla. V nadaljevanju obravnavamo tehnike razbijanja gesel in za to potrebna orodja ter principe. Z izvedbo praktičnega razbijanja gesel s pomočjo mavričnih tabel predstavimo prednosti razbijanja gesel z grafično procesno enoto v primerjavi z osrednjo procesno enoto. S pomočjo vzorcev gesel slovenskih uporabnikov, zbranih v anketi, analiziramo navade določanja gesel slovenskih uporabnikov ter jih primerjamo s svetovnim povprečjem.
Ključne besede: gesla, napadi na gesla, mavrične tabele, analiza ankete
Objavljeno v DKUM: 20.05.2016; Ogledov: 2187; Prenosov: 252  (1 glas)
Celotno besedilo (1,96 MB)

Ključne besede: jogurt, ovseni kosmiči, senzorično ocenjevanje, hedonski test, starost okuševalcev, ankete
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2682; Prenosov: 105
Povezava na celotno besedilo