| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 116
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonomika pridelave industrijske konoplje za čaj
Anej Gerlušnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bila s pomočjo metode simulacijskega modeliranja razvita planska modelna kalkulacija skupnih stroškov pridelave industrijske konoplje za čaj, sorte »KC-DORA«, in sicer na podlagi tehnološko-ekonomskih podatkov s posestva Sončni raj v Malečniku. Kalkulacija skupnih stroškov je bila razvita v elektronski preglednici Microsoft Excel. V drugem delu raziskave je bila z namenom definiranja profila potencialnega potrošnika strukturirana in izvedena anketa. Slednja je bila pripravljena in analizirana s pomočjo 1ka spletne strani. Rezultati raziskave kažejo, da je v analiziranem primeru posestva Sončni raj pridelava industrijske konoplje za čaj ekonomsko upravičena, saj je ocenjena vrednost koeficienta ekonomičnosti večja od 1 (Ke = 9,70). V primerjavi z do sedaj opravljenimi raziskavami drugih raziskovalcev ugotavljamo, da je v teh primerih pridelave industrijske konoplje za čaj vrednost koeficienta ekonomičnosti večja (v analiziranem primeru Ke = 17,91). Ugotavljamo, da je ocena vrednosti koeficienta ekonomičnosti tako odvisna od vhodnih tehnološko-ekonomskih podatkov pridelave. Pri anketirancih prevladujejo ženske. Največ anketirancev je starih med 21 in 50 let. Ugotavljamo, da je potrošnikom dokaj pomembno, da je na embalaži zapisan tudi recept za uporabo in da je čaj ekološkega porekla, za katerega so pripravljeni plačati od 10 do 20 % več. V izvlečke iz konoplje (smola, kapljice) anketiranci v celoti zaupajo in tudi večina jih je že slišala za dva glavna kanabinoida v konoplji (CBD, THC). Predpisov za gojenje konoplje v Sloveniji ne poznajo dobro, kar ni presenetljivo, ker so to specifične zadeve, ki se tičejo bolj pridelovalcev samih.
Ključne besede: ekonomika, anketa, marketing, industrijska konoplja, študija primera
Objavljeno: 18.02.2020; Ogledov: 453; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
Deklaracije prehrambenih in kozmetičnih izdelkov za dojenčke ter njihov vpliv na nakupno odločitev
Anja Pratneker, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: Izbira kakovostnih prehrambnih in kozmetičnih izdelkov za dojenčke je izjemnega pomena za njihovo zdravje, dobro počutje in razvoj. Eden izmed faktorjev pri nakupu teh izdelkov je tudi deklaracija, saj vsebuje pomembne podatke o sestavinah izdelka, njegovem izvoru itd. V magistrski nalogi smo s pomočjo ankete ugotavljali, kakšen vpliv imajo deklaracije takih izdelkov na nakupno odločitev mater. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo najprej na splošno razložili pojem deklaracije in njene sestavne elemente, nato še specifično predstavili označevanje prehrambnih in kozmetičnih izdelkov. Izpostavili smo tudi nekaj specifik takih izdelkov, na katere je dobro biti pozoren pri izbiri oz. nakupu. V praktičnem delu magistrskega dela smo najprej pripravili anketni vprašalnik, namenjen materam dojenčkov, starih manj kot eno leto, ter ga objavili v nekaterih facebook skupinah. Nato smo predstavili in analizirali dobljene rezultate ter tako dobili sliko trenutnega stanja v Sloveniji, na podlagi katerega smo lahko podali predloge rešitev za izboljšanje trenutnega stanja na tem področju.
Ključne besede: anketa, deklaracije, dojenčki, kozmetični izdelki, prehrambni izdelki
Objavljeno: 18.12.2019; Ogledov: 442; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
Zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev na sekundarni ravni zdravstvenega varstva
Zdenka Gorenjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Zadovoljstvo je čustveni odziv na uporabnikovo izkušnjo s storitvijo. Razvije se kot posledica primerjave predhodnih pričakovanj in doživete izkušnje. Občutek zadovoljstva je izrazito subjektiven in ima tako čustvene kot kognitivne vzroke. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev sekundarne ravni in identificirati področja, kjer obstaja možnost za izboljšave. Raziskovalna metodologija V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja z metodo anketiranja z vprašalnikom zaprtega tipa. Vprašalnik je obsegal tri demografska vprašanja in vprašanja o izkušnji hospitalizacije po petih kategorijah: sprejem v bolnišnico, odnos zdravnikov, odnos medicinskih sester, zdravje pacienta, bolnišnično okolje, odpust iz bolnišnice in ocena splošnega zadovoljstva. Anketirali smo 100 pacientov v neslučajnem namenskem vzorcu populacije. Uporabili smo statistične teste: parni t-test, Spearmanov koeficient korelacije, Kolmogorov-Smirnov test, Mann Whitney test, Levenov test enakosti varianc in test ANOVA. Rezultati: Rezultati so pokazali, da so pacienti zadovoljni z zdravstvenimi storitvami in bi sodelujočo bolnišnico tudi priporočili svojim prijateljem. Povprečna ocena splošnega zadovoljstva uporabnikov je 3,82. Rezultati kažejo statistično pomembno razliko v oceni odnosa medicinskih sester in zdravnikov (t = -10,21; p < 0,001). Obstaja statistično pomembna povezava (r = 0,423; p < 0,001) med hitrostjo obravnave in splošnim zadovoljstvom uporabnikov. Glede na spol (Z = -3,373; p = 0,709) in starost (F = 1,564; p = 0,167) pa statistično pomembne razlike v splošnem zadovoljstvu niso bile ugotovljene. Diskusija in zaključek: Ankete o zadovoljstvu pacientov omogočajo vpogled v pacientovo oceno o našem delu. Ugotovljeno je bilo, da so pacienti najpogosteje nezadovoljni, če jih ne poslušamo, jim namenimo premalo časa in jim ne posredujemo informacij na dovolj razumljiv način.
Ključne besede: sekundarno zdravstveno varstvo, pacient, medicinska sestra, zdravnik, anketa, kakovost
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 426; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
Zadovoljstvo tujih turistov s kulturnimi prireditvami v Posavju
Elizabeta Prosenik, 2019, diplomsko delo

Opis: Sodobnim turistom se za aktivno preživljanje dopusta prileže udeležba na raznih kulturnih dogodkih, koncertih ali prireditvah. Prireditve so tiste, ki bogatijo prepoznavnost destinacije in s tem posledično vplivajo na njeno obiskanost in na zadovoljstvo turistov. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljen management prireditev. V njem je pojasnjena tematika o tipologiji prireditev, življenjskem ciklu destinacije, obveščanju javnosti o prireditvah in pristopi k promociji med različnimi komunikacijskimi orodji, subjektih prireditev in njihovih nalogah ter poglobljen prikaz nabora ponudb prireditev v Posavju. Posavje je regija, ki vključuje šest občin. Ima pestro danost prireditev, v katero so zajete tako športne, kulturne kot tudi zabavne prireditve. V drugem delu diplomske naloge smo izvedli raziskavo s pomočjo anketnih vprašalnikov na terenu. Proučevali smo, kako dobro so tuji turisti obveščeni o kulturnih in zabavnih prireditvah. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kakšna je stopnja zadovoljstva tujih turistov s prireditvami v Posavju, kar je tudi osrednja tema diplomskega dela. V zaključnem delu so podani tudi predlogi za izboljšanje promocije prireditev.
Ključne besede: management prireditev, Posavje, kulturne in zabavne prireditve, zadovoljstvo tujih turistov, anketa
Objavljeno: 26.09.2019; Ogledov: 444; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

5.
Razvoj detektivske dejavnosti in poznavanje detektivskega poklica v Republiki Sloveniji
Barbara Bukšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o razvoju detektivske dejavnosti v Sloveniji in poznavanju detektivskega poklica med prebivalci Republike Slovenije. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj in ugotoviti kakšno je poznavanje ter mnenje širše slovenske javnosti o omenjeni tematiki. Ključna koncepta za pravilno razumevanje diplomskega dela sta detektivska dejavnost in detektiv, ki sta se razvila na začetku 19. stoletja v Franciji. V primerjavi z drugimi državami v Evropi in s Svetom, je v Sloveniji prišlo do razvoja detektivske dejavnosti veliko let kasneje. Gre za stoletje in več. Postopek pridobitve licence omenjenega poklica se med državami razlikuje, saj imajo ponekod šole za detektive česar pri nas nimamo. Število detektivov je odvisno od razvitosti in velikosti držav, števila prebivalstva in njihovih potreb po detektivih ter odstotka kriminalitete v posamezni državi. Gre za primerjavo ugotovljenih podatkov med Slovenijo in Združenimi državami Amerike, Francijo, Nemčijo ter Veliko Britanijo. Zaradi zanimanja kakšno je poznavanje in mnenje o detektivskem poklicu, je bila izvedena anketa, ki jo zaključna naloga obravnava v svojem drugem delu. Anketa je bila osrednji element na katerega se je diplomsko delo še posebej fokusiralo. Gre za podatke, ki kažejo, da je večina respondentov oziroma anketirancev že slišala za omenjeno dejavnost, ne vedo pa najbolj s čim se detektivi ukvarjajo in kakšno je njihovo delo. Posledično kar nekaj anketirancev ni imelo ustvarjenega mnenja, saj sami menijo, da vedo premalo o vprašani temi. Kljub temu da večina ljudi ni nikoli najelo detektiva, so bili mnenja, da detektive v Sloveniji potrebujemo. Pridobljeni podatki povejo, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi detektivska dejavnost postala bolj prepoznavna in na kakšne načine bi poznavanje lahko razširili. Diplomsko delo ugotavlja, da je poklic detektiva premalo razširjen med prebivalci Slovenije in da bi bilo potrebno več oglaševanja ter govora o omenjenem poklicu, da bi se ljudje bolje zavedali kakšen je dan detektiva.
Ključne besede: diplomske naloge, detektivska dejavnost, detektiv, razvoj detektivske dejavnosti, anketa
Objavljeno: 28.08.2019; Ogledov: 555; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
MODEL VREDNOTENJA DEJAVNIKOV ZA POVEČANJE INOVACIJSKE UČINKOVITOSTI PROIZVODNIH PODJETIJ
Rolando Koren, 2019, doktorska disertacija

Opis: Inovacije so že od nekdaj gonilna sila napredka gospodarstva in civilizacije. Najpogosteje se inovacije povezujejo z raziskovalno-razvojnimi aktivnostmi pri izdelkih. Konkurenčne prednosti evropskih podjetij pa ne izhajajo zgolj iz inovacij izdelkov, temelječih na R&R delu, ampak tudi iz ne-tehniških oziroma organizacijskih inovacij, s katerimi želimo posodobiti proizvodne procese. Pri tem je zelo pomemben parameter, ki ga v doktorski disertaciji imenujemo inovacijska učinkovitost. Inovacijska učinkovitost proizvodnih podjetij je sposobnost, da z implementacijo večjega števila tehniških ali organizacijskih inovacij, kot posledic izbranih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti, povečujejo svojo sposobnost za razvoj novih izdelkov in s tem tudi svojo donosnost. Namen disertacije je bil raziskati vpliv dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti v proizvodnih podjetjih. V ta namen je bil razvit model vplivnih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti proizvodnih podjetij. Cilj doktorske disertacije je bil, glede na razviti model, ugotoviti vpliv medsebojnih povezav posameznih sklopov dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti proizvodnih podjetij, ugotoviti njihov vpliv na tehniške in organizacijske inovacije ter njihov neposredni vpliv na sposobnost razvoja in uvedbe novih izdelkov na trg in donosnost podjetja. Doktorska disertacija je omejena na podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete Raziskava proizvodne dejavnosti v Evropi (EMS). Naše analize so bile opravljene z naprednimi statističnimi metodami. Pregled literature je pokazal, da inovacije niso dovolj raziskane, še posebej to velja za merjenje organizacijskih inovacij. Raziskave so pokazale, da proizvodna podjetja, ki so pogosteje sposobna uporabljati inovacijske koncepte na srednjem ali celo visokem nivoju, praktično ne proizvajajo enostavnih izdelkov. V skupini šestih identificiranih vplivnih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti obstajata dva, ki močno vplivata na razvoj novih izdelkov in njihovo lansiranje na trg. To sta subjekt sodelovanja (sodelovanje s kupci) in R&R aktivnosti. Obstajajo trije tehnični in kar sedem organizacijskih konceptov, izmed katerih večina močno vpliva na sposobnost razvoja in lansiranja novih izdelkov na trg.
Ključne besede: inovacije, tehniške inovacije, organizacijske inovacije, inovacijska učinkovitost, vplivni dejavniki, povezanost vplivnih dejavnikov, anketa, opisna statistika, korelacija, regresija
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 916; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

7.
Varnost električnih vozil v cestnem prometu
Miha Kotnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomskega dela sta na kratko predstavljeni zgodovina električnega vozila ter razlika med električnim in hibridnim vozilom. Predstavljene so prednosti in slabosti električnega vozila. V nadaljevanju so predstavljeni varnost električnih vozil, kako so zasnovana, varnost električnih sistemov, varnost baterije, vzdrževanje in varnost električnega vozila po trku. Predstavljeni so tudi podatki testov trčenja električnega vozila. Opisana je analiza vožnje z električnim vozilom. Predstavljeni so tudi predlogi in izboljšave, ter raziskave in mnenja za in proti električna vozila. Izvedeni sta bili tudi dve anketi. Prvi anketni vprašalnik je bil za lastnike električnih vozil, drugi pa za posameznike, ki bi morda kupili električno vozilo. Ugotovili smo, da je električno vozilo zelo varno, saj so testi trčenja dosegali nadpovprečne ocene. Problem električnega vozila je, da so neslišna, kar pomeni, da jih ostali udeleženci v prometu ne slišijo, kar lahko privede do nesreče. S pomočjo rezultatov ankete smo ugotovili, da bi ljudje kupili električno vozilo, vendar je problem še vedno cena. V empiričnem delu smo v okviru vsake od dveh anket anketirali 100 ljudi. Anketi sta bili objavljeni na socialnem omrežju Facebook in na forumu za lastnike električnih vozil. Vse podatke za teoretični del smo povzeli iz strokovnih člankov, spletnih virov ter knjig in jih smiselno razčlenili na poglavja.
Ključne besede: varnost električnih vozil, testi trčenj, cestni promet, anketa
Objavljeno: 09.04.2019; Ogledov: 629; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

8.
Povezava med obsegom kreditne aktivnosti ter kreditnimi standardi in kreditnimi pogoji
Sanja Celcer, 2018, magistrsko delo

Opis: Učinkovitost kreditnega trga je lahko zaradi tržnih nepopolnosti, kot je na primer problem informacijske asimetrije, pogosto ogrožena, saj asimetrična porazdelitev informacij med drugim otežuje proces financiranja najbolj donosnih investicijskih priložnosti oz. projektov. Informacije so bistven element v kreditnem procesu, zato banke velikokrat poslujejo in sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnih prošenj v pogojih negotovosti in s tveganjem. Posledično banke v želji po ustrezni oceni kreditne sposobnosti potencialnih posojilojemalcev in pred ustrezno odločitvijo o ponudbi posameznih posojil in njihovih pogojih sprejmejo kreditne standarde in določijo kreditne pogoje, pod katerimi so dejansko pripravljene odobriti posojilo. Kreditni standardi predstavljajo interna merila za odobritev bančnih posojil in odražajo posojilno politiko bank, medtem ko so kreditni pogoji del dejanskega izvajanja kreditne politike. V magistrski nalogi proučujemo povezave med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju kot tudi povezave med kreditnimi standardi in kreditnimi pogoji za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Ker banke zaradi nepopolnosti na kreditnem trgu sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnega zahtevka v pogojih negotovosti in s tveganjem, zlasti v obdobju finančnih pretresov, nas je zanimalo tudi, ali so banke po začetku globalne finančne krize začele kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju zaostrovati. Ne nazadnje zaradi prociklične narave kreditne aktivnosti bank proučujemo tudi povezavi med rastjo realnega BDP in spreminjanjem kreditnih standardov ter obsegom novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Na osnovi rezultatov empiričnega preverjanja zastavljenih hipotez izpostavljamo šest ključnih ugotovitev magistrskega dela. Ugotavljamo, da med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil obstaja šibko izražena negativna, vendar statistično neznačilna povezava, zato negativne korelacije med zadevnimi spremenljivkami ni mogoče statistično značilno potrditi. Ugotavljamo tudi, da med spreminjanjem kreditnih standardov in dejavnikov kreditnih pogojev obstaja pozitivna in statistično značilna povezava, kar lahko potrdimo s kar enoodstotnim tveganjem. Prav tako ugotavljamo, da obstaja med spreminjanjem kreditnih standardov in stopnjo rasti realnega BDP statistično značilno negativna in srednje močna povezava, kar lahko potrdimo z enoodstotnim tveganjem. Statistično neznačilno, a šibko in pozitivno povezavo pa je mogoče ugotoviti med stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil in stopnjo rasti realnega BDP. Dokazali smo tudi, da so po začetku globalne finančne krize banke začele zaostrovati kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju.
Ključne besede: informacijska asimetrija (negativna selekcija in moralno tveganje), kreditno racioniranje, kreditni standardi, kreditni pogoji, anketa o bančnih posojilih, korelacijska analiza, kreditna aktivnost bank.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 557; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

9.
Kibernetska kriminaliteta in zaščita uporabnikov
Alem Jahić, 2018, diplomsko delo

Opis: Danes ima že skoraj vsak napravo, s katero je povezan na splet. Ta naprava je lahko računalnik ali mobilni telefon. S priklopom na splet pa se slej kot prej srečamo s kibernetskim kriminalom, kaznivimi dejanji, kot so vdori, socialni inženiring, virusi itd., ter hekerji. V diplomskem delu smo s pomočjo ankete analizirali ozaveščenost uporabnikov glede zaščite v kibernetskem prostoru.
Ključne besede: kibernetski kriminal, zaščita uporabnikov, heker, anketa
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 667; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (637,55 KB)

10.
Finančni nadzor pri obvladovanju sive ekonomije za preprečevanje davčnih utaj
Lucija Krajnc, 2018, magistrsko delo

Opis: Siva ekonomija ni samo ekonomski pojav, ampak tudi družbeni pojav, ki je del našega vsakdana. Zanjo ne obstaja samo ena opredelitev. Zaradi razsežnosti pojava jo avtorji opredeljujejo različno. Za seboj pušča tako negativne, kot tudi pozitivne posledice. Prevladujejo negativne posledice, zato si države prizadevajo za njeno omejevanje z različnimi aktivnostmi in ukrepi. Sive ekonomije ni možno popolnoma izkoreniniti, vendar jo lahko z različnimi aktivnostmi in ukrepi nadziramo in omejujemo. Prisotna je v vseh gospodarstvih sveta, vendar v različnem obsegu in moči. Pogostejša je v državah v razvoju z nižjo institucionalno zmogljivostjo kot v bolj razvitih državah. Čeprav je v vsaki državi prisotna v različnem obsegu, so vzroki za njen pojav podobni. Najpogostejši vzroki so visoke davčne obremenitve, birokracija, nezadovoljstvo in nezaupanje v državo, trg dela, korupcija ter storitve javnega sektorja. Na gospodarstvo vpliva kot vir ali zaviralec gospodarske rasti. Del sive ekonomije so tudi davčne utaje, katere imajo negativne posledice na socialni in gospodarski ravni. Pojavljajo se, ker imajo davkoplačevalci odpor do plačevanja davčnih obveznosti, saj jim predstavljajo dodatno finančno breme. Aktivnosti države bi morale biti v največji meri usmerjene v ozaveščanje in izobraževanje državljanov o pomembnosti plačevanja davčnih bremen, saj na krajši rok pridobimo, na daljši rok pa izgubljamo vsi državljani. Država mora nadomestiti davčni primanjkljaj z višanjem davčnih stopenj in omejevanjem izdatkov za javne dobrine.
Ključne besede: siva ekonomija, davčne utaje, anketa o sivi ekonomiji, davčna morala, davčni primanjkljaj.
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 649; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (891,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici