| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv družbenih dejavnikov na variabilnost izbranih slovničnih prvin afriško-ameriške angleščine v intervjujih s temnopoltimi ameriškimi medijskimi osebnostmi
Matjaž Ezgeta, 2012, doktorska disertacija

Opis: Afriško-ameriška pogovorna angleščina je socialni dialekt oziroma nestandardna jezikovna različica ameriške angleščine, ki jo determinirajo specifične slovnične in glasoslovne prvine. Prav zaradi teh prvin je črnska pogovorna različica edinstven sistem sporazumevanja, ki ga jezikoslovci označujejo za variabilno, strukturirano in sistematizirano obliko pogovornega jezika. Govorci črnske angleščine ponavadi variirajo med rabo narečnih in standardnih slovničnih prvin, na kar lahko vpliva situacija, v kateri govor poteka, udeleženci interakcije, stopnja jezikovne formalnosti, funkcija jezika ali tema pogovora. Variiranje med črnskimi narečnimi značilnostmi in med standardnimi angleškimi jezikovnimi prvinami pa je lahko odvisno tudi od internih slovničnih omejitev ali od eksternih družbenih dejavnikov, kot so spol, starost, socialni status, etnična identiteta govorca, itd. V doktorski disertaciji analiziramo variabilnost izbranih prvin afriško-ameriške angleščine v intervjujih z desetimi temnopoltimi ameriškimi medijskimi osebnostmi. V raziskavo so zajeti izvajalci rap glasbe in drugih glasbenih zvrsti (Redman, Chuck D, Prodigy, MC Lyte, B.B. King), voditeljice pogovornih oddaj in filmske igralke (Oprah Winfrey, Whoopi Goldberg, Queen Latifah) ter državni funkcionarji (Colin Powell, Michelle Obama). Obravnavane slovnične prvine afriško-ameriške angleščine vključujejo odsotnost glagola »biti« v sedanjiku (z izjemo prve osebe ednine), odsotnost končnice s v navadnem sedanjiku za tretjo osebo ednine, odsotnost opuščaja in obrazila s za izražanje svojine, odsotnost končnice s za označevanje množine, posplošeno rabo glagola »biti« (is in was) iz tretje osebe ednine na osebne zaimke v drugi osebi in tiste v množini ter rabo is in was s samostalniki v množini. Za vsako od navedenih prvin statistično analiziramo potencialne interne slovnične omejitve tako, da izpostavimo favorizirana gramatična okolja v katerih se te prvine najpogosteje pojavljajo. Na ta način odkrivamo vzorce pogostnosti pojavljanja posameznih prvin glede na osebek in glagol. Nadalje obravnavamo vpliv družbenih dejavnikov (spol, starost, socialni status, etnična identiteta in udejstvovanje v hip hop subkulturi) na stopnjo formalnosti jezikovnega izražanja med posameznimi intervjuvanci: osredotočamo se na korelacijo med pogostnostjo črnskih slovničnih prvin in eksternimi karakteristikami govorcev ter izpostavimo družbene dejavnike, ki najbolj vidno stimulirajo ekstenzivno rabo afriško-ameriške angleščine. Frekvence črnskih prvin so izražene v procentih in predstavljajo določeno stopnjo rabe afro-ameriškega dialekta pri posameznemu intervjuvancu. Dobljene rezultate primerjamo z izsledki in ugotovitvami dosedanjih sociolingvističnih raziskav, ki obravnavajo vpliv družbenih dejavnikov na stopnjo formalnosti jezikovnega izražanja oziroma na količino rabe črnskih jezikovnih prvin. Temeljni cilj disertacije je statistično predstaviti pogostnost črnskih slovničnih značilnosti v intervjujih z izbranimi medijskimi osebnostmi in poiskati vzroke za določeno raven rabe afriško-ameriške angleščine z analizo notranjih slovničnih mehanizmov in ob upoštevanju vpliva zunanjih družbenih dejavnikov.
Ključne besede: sociolingvistika, govorjeni jezik, afriško-ameriška angleščina, slovnične prvine, družbeni dejavniki
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 2665; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

2.
Islovar : slovar informatike
2004, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: informatika, terminološki slovarji, slovenščina, angleščina, strokovni jezik, računalništvo, terminologija, uporaba računalnika
Objavljeno: 02.06.2012; Ogledov: 2971; Prenosov: 86
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Jezik v časopisu Amerikanski Slovenec v prvem letu izhajanja (1891/1892)
Tonja Vrbovšek, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Jezik v časopisu Amerikanski Slovenec v prvem letu izhajanja (1891/1892) obravnava prvo leto izhajanja prvega slovenskega izseljenskega časopisa Amerikanski Slovenec. Namen naloge je predstaviti obdobje slovenskega izseljevanja v tujino, razloge za začetek izdajanja Amerikanskega Slovenca in ostale slovenske izseljenske časopise. V nalogi so predstavljene informacije o časopisu (uredniki, čas, kraj, pogostost in prostor izhajanja). Naloga se osredotoča na jezikovni vidik slovenskega časopisa, na katerega je vplival angleški jezik. Magistrska naloga opazuje jezik na različnih ravneh (pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni), s poudarkom na besedju.
Ključne besede: izseljenstvo, časnikarstvo, jezik, slovenščina, angleščina
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1267; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

4.
TRANSFERENCE IZ ANGLEŠČINE V NEMŠKIH SESTAVKIH SLOVENSKIH UČENCEV
Liljana Kač, 2015, doktorska disertacija

Opis: V okviru disertacije je raziskan vpliv angleščine kot prvega tujega jezika na učenje in znanje nemščine kot drugega tujega jezika. Vpliv smo opredelili kot pojavljanje angleških transferenc v nemških pisnih sestavkih slovenskih učencev, saj je znano, da pri učenju jezikov prihaja do prenosa elementov že znanih jezikov na jezik, ki se ga učimo. Možnost medjezikovnega transfera je pri jezikovnem paru angleščina in nemščina velika, saj sta si jezikovno sorodni, imata pomembno družbeno vlogo in sta pri učencih priljubljeni. Po predstavitvi teoretičnih podlag medjezikovnega vpliva in večjezikovne (terciarne) didaktike primerjamo jezikovne značilnosti obeh jezikov ter po jezikoslovnih ravninah opredelimo možne transference, pri čemer upoštevamo učenca s slovenščino kot prvim jezikom. Nadalje umestimo učenje in poučevanje tujih jezikov v družbeni in individualni okvir: predstavimo večjezikovno politiko Evropske unije, učenja in znanje tujih jezikov v slovenskem izobraževalnem sistemu ter vlogo subjektivnih stališč učencev do učenja in znanja jezikov. V empiričnem delu z analizo pisnih sestavkov učencev nemščine v treh zaporednih letih ugotavljamo, da se pričakovano največ angleških transferenc pojavi na leksikalni ravnini (43,1 %), manj na glasoslovno-pravopisni (38,7 %) in najmanj na oblikoslovno-skladenjski ravnini (18,2 %). Največ transferenc na leksikalni ravnini spada v tip transferenc prevzem podobnih leksemov, od katerih jih je glede na izvor največ iz skupnega germanskega besedja. Najpogostejši tipi transferenc na glasoslovni ravnini s pravopisom so zapis podvojenih soglasnikov, osebnega zaimka ich z veliko začetnico in izpust črke t pri osebni glagolski obliki ist. Na oblikoslovno-skladenjski ravnini prevladujeta dva tipa transference: tvorjenje osebnih glagolskih oblik naklonskih glagolov können, müssen in wollen ter tvorjenje samostalniških zloženk. Ugotavljamo tudi, da se z leti učenja nemščine proti pričakovanjem število angleških transferenc v pisnih sestavkih v povprečju povečuje. Izračun statističnih povezav pokaže, da je v povprečju višji dosežek na pisnem sestavku povezan z manjšim številom transferenc. Z anketiranjem učencev in izračunom statističnih povezav med odgovori učencev in njihovimi dosežki pri učenju prvega in drugega tujega jezika ugotavljamo, da so pri učenju nemščine kot drugega tujega jezika uspešnejši tisti učenci, ki imajo do učenja in znanja nemščine ter jezikov nasploh bolj naklonjen odnos. Na podlagi ugotovitev o obsegu in vrstah angleških transferenc v pisnih sestavkih, spoznanj večjezikovne didaktike in pomena subjektivnih stališč učencev do učenja nemščine oblikujemo pedagoška priporočila za pouk nemščine ob hkratnem učenju angleščine. Priporočila so namenjena učiteljem nemščine, da bi pri načrtovanju in izvedbi pouka nemščine izkoristili učenčev potencial znanja angleščine in ozavestili učence o pomenu povezovanja znanja angleščine in nemščine ter o pomenu odnosu do učenja nemščine in jezikov nasploh. Tako pouk nemščine kot drugega tujega jezika poteka na višji zahtevnostni stopnji, progresija je bolj strma in vsebine zahtevnejše, učenci pa lahko dosežejo višjo raven znanja nemščine in se usposobijo za vseživljenjsko učenje jezikov.
Ključne besede: medjezikovni transfer, nemščina kot drugi tuji jezik, angleščina kot prvi tuji jezik, transference, večjezikovna didaktika
Objavljeno: 11.06.2015; Ogledov: 825; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

5.
6.
7.
8.
PREVAJANJE FRAZEMOV ZA POTREBE GLUHIH (OB PRIMERIH ŽIVALSKIH FRAZEMOV V SLOVENŠČINI, ANGLEŠČINI, NEMŠČINI)
Tihana Rob, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali prevajalske pristope pri prevajanju živalskih frazemov iz slovenskega besednega jezika v angleški in nemški besedni jezik ter slovenski znakovni jezik. Zaradi vpetosti frazemov v kulturo uporabnikov jezikovne skupine je za prevajalca pomembno poznavanje kulture izhodiščne in ciljne jezikovne skupine. Frazeološke enote so večbesedne in zanje je značilno, da njihovega pomena večinoma ni mogoče razbrati iz posameznih komponent, to pomeni, da imajo frazemi prenesen pomen. Frazeologija je jezikovna veda, znotraj katere si jezikoslovci glede natančne opredelitve frazema še vedno niso enotni. Poleg tega pa ni omejena samo na besedne jezike, temveč obstaja tudi v znakovnih jezikih. Zato je raziskovanje frazemov v slovenskem znakovnem jeziku v magistrskem delu osrednjega pomena in omogoča vzpostavljanje vzporednic s slovenskim besednim jezikom. Izbrali smo petdeset naključnih slovenskih živalskih frazemov, s katerimi se uporabniki slovenskega besednega jezika srečujejo že v zgodnjem otroštvu, ki se s stalno rabo globoko vtisnjeno v spomin ter postanejo del vsakdanjega besednjaka. Med izbranimi frazemi gre skoraj v celoti za domače živali, s katerimi imajo uporabniki frazemov tesen stik, to je tudi razlog, da se človekova dejanja in ravnanja primerjajo z živalskimi. Slovenskim frazemom smo iskali ustreznice v angleškem in nemškem besednem jeziku, pri čemer smo jih glede na ekvivalenčno razmerje med slovenskim in angleškim ali nemškim frazemom razdelili v tri skupine: ujemanje frazemov v rabi živalske komponente, ujemanje v pomenu in neujemanje v rabi živalske komponente, ujemanje v pomenu in izpust živalske komponente. Podobno smo postopali tudi pri iskanju ustreznic slovenskih frazemov v slovenskem znakovnem jeziku. Petdeset zbranih živalskih frazemov v slovenskem besednem jeziku smo poskusno prevedli v slovenski znakovni jezik. V prvi fazi smo frazem dobesedno prevedli v slovenski znakovni jezik. V drugi fazi pa smo si pomagali s prenesenim pomenom frazemov in ta pomen skušali prenesti v kretnje.
Ključne besede: slovenščina, angleščina, nemščina, frazeologija, živalski frazemi, prevajanje frazemov, razumevanje frazemov, slovenski znakovni jezik, gluhi in naglušni
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 1011; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

9.
OGLASI V ČASOPISU GLAS NARODA V LETU 1900
Maja Topolovec, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Oglasi v časopisu Glas naroda v letu 1900 obravnava osmi letnik izhajanja prvega slovenskega delavskega izseljenskega lista Glas naroda z angleškim podnaslovom Voice of the People. Namen diplomske naloge je predstaviti obdobje slovenskega izseljevanja v ZDA, slovenske izseljenske časopise v ZDA in razloge za začetek izhajanja časopisa Glas naroda v New Yorku. V diplomski nalogi so predstavljene osnovne informacije o časopisu (uredniki, čas, kraj, pogostost in razširjenost izhajanja), poseben poudarek pa je na strukturno-tematski in jezikovni analizi oglasov izbranega časopisa na različnih ravneh (pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni, skladenjski in leksikalni). Preverjen je zlasti vpliv angleškega jezika.
Ključne besede: izseljenstvo, časnikarstvo v ZDA, jezik, slovenščina, angleščina
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 1067; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (21,97 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici