| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Funkcionalno varna izvedba elektromehanskega pogona : magistrsko delo
Tomaž Oprešnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen problem funkcionalne varnosti, kaj pomeni in zakaj je potrebna v praksi. Opisan je pristop k funkcionalno varni izvedbi projekta elektromehanskega pogona na mikrokrmilniku STM32F446. Predstavljeni so tudi standardi, ki so pomembni za izvedbo projekta. Opisane so analize odpovedi in postopki izvedbe na realnih komponentah. Predstavljeni so deli električnega vezja in njihov pomen za funkcionalno varnost pri projektu. Prav tako so predstavljene varnostne funkcije sistema, ki skrbijo, da ne pride do nevarnosti oziroma nevarnih situacij. Nadalje so prikazani tudi testi, kako so se varnostne funkcije preverile in testirale. Na koncu so opisane funkcije samotestiranja, njihova implementacija in testiranje njihovega delovanja.
Ključne besede: Funkcionalna varnost, analize odpovedi, varnostne funkcije, funkcije samotestiranja, STM32F446
Objavljeno v DKUM: 02.08.2021; Ogledov: 958; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

2.
Varnost in zanesljivost čistilne naprave
Matjaž Fras, 2016, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo kvantitativno določevali verjetnosti zanesljivosti sistema (tehnična odpoved / napaka) in verjetnosti nastanka človeških odpovedi / napak (človeške nezanesljivosti) na obravnavanem primeru čistilne naprave (ČN), pri čemer je bil poudarek na slednjih. Verjetnosti tehničnih in človeških napak smo analizirali na podlagi dveh spektrov t.j. Trenutne in Kontinuirane odpovedi ČN. Za določevanje tehničnih odpovedi smo uporabili metodo Analize drevesa odpovedi (FTA), ki je pokazala, da je verjetnost tehnične napake pri Kontinuirani odpovedi veliko večja kot pri Trenutni odpovedi. Verjetnost pojava pojava človeške napake smo analizirali s pomočjo dveh metod Analize človeške zanesljivosti druge generacije. Ker je bila verjetnost človeške napake za celotno čistilno napravo po Osnovni metodi kognitivne zanesljivosti in analize odpovedi (Osnovna CREAM metoda) večja od ugotovljene verjetnosti tehnične napake, smo nadaljevali z Razširjeno CREAM metodo, kjer smo določali verjetnosti napake za vsako posamezno akcijo oz. napako operaterja ČN. Na osnovi pridobljenih rezultatov verjetnosti tehnične in človeške napake smo izvedli sintezo rezultatov obeh analiz ter tako kvantitativno ugotovili vpliv verjetnosti človeške napake glede na celotno verjetnost napake (v primeru Trenutne odpovedi slednja predstavlja kar 85% glede na celotno zanesljivost ČN (Kontinuirana odpoved 39%)). Izvedena analiza varnosti in zanesljivosti čistilne naprave predstavlja uporaben primer, metodologijo ali orodje, s katerim lahko upravljalci ČN (predvsem malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov) na sorazmerno hiter in učinkovit način ugotavljajo verjetnosti nastanka napak ter na osnovi slednjih pripravijo ukrepe preprečevanja le teh.
Ključne besede: čistilna naprava, verjetnost, odpoved, zanesljivost sistema, tehnična napaka, človeška zanesljivost, človeška napaka, analiza drevesa odpovedi, metoda kognitivne zanesljivosti in analize odpovedi
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1831; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (9,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici