1. Zoonimi v slovenskih, hrvaških in ruskih primerjalnih frazemih ter slovenskih narečjihMihaela Koletnik, Natalia Kaloh Vid, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku preučujemo knjižne slovenske, hrvaške in ruske primerjalne frazeme z zoonimno sestavino, ki opredeljujejo človekove lastnosti (značajske, mentalne, telesne), človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja, v primerjavo pa so vključeni tudi frazemi iz primorskega notranjskega zagorskega govora, štajerskega južnopohorskega oplotniškega govora ter desetih prekmurskih govorov, pokrivajočih vsa tri prekmurska podnarečja. Prikazati želimo, na osnovi katerih mentalnih podob je nastal isti frazeološki pomen v normiranih knjižnih jezikih in naravnih narečnih govorih, kateri frazemi so imeli enako ali podobno izhodišče, koliko je na oblikovanje frazeološkega pomena vplivala simbolika živali in ali so bile iste (ustaljene, resnične, domnevne, pogosto tudi antropomorfno pripisane) lastnosti posamezne živali motivirajoče pri njihovem nastajanju.
Keywords: slovenščina, hrvaščina, ruščina, narečna frazeologija, frazemi, primerjalne analize
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 112; Downloads: 5
 Link to file |
2. Standardizacija prekmurske transkripcije samoglasnikov : študija primeraMihaela Koletnik, Melita Zemljak Jontes, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V pričujočem prispevku bomo v okviru pilotne obravnave prekmurskega narečja preverili primernost v projektu predvidenega postopka standardizacije slovenske narečne transkripcije, pri čemer bomo (1) preverili fonetično transkripcijo prekmurskega gradiva za SLA za issln. *, issln. *- in issln. *-; (2) opravili primerjavo s fonetičnim zapisom v dialektološki literaturi in gradivu, dostopnem po posameznih regionalnih središčih; (3) na izbranih primerih opravili akustično analizo dostopnih zvočnih posnetkov (eksperimentalnofonetična analiza).
Keywords: slovenščina, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, gradivo za SLA, fonetični zapis, eksperimentalnofonetične analize
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 81; Downloads: 5
 Full text (895,31 KB)
This document has many files! More... |
3. Prve analize vodnega vira iz Savinjske statistične regije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeTina Kodrin, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je prikazana prva analiza vodnega izvira z območja Savinjske statistične regije, ki že več let preskrbuje manjše število gospodinjstev s pitno vodo. V vseh teh letih še ni bilo izvedenih ustreznih analiz, s katerimi bi potrdili ustreznost vode in primernost le te za uživanje.
Cilj diplomskega dela je izvesti prvo analizo omenjenega vodnega izvira in določiti kakovost vode z uporabo fizikalno-kemijskih analiz in mikrobiološke analize. Fizikalno-kemijske analize smo izvedli v treh različnih časovnih obdobjih. Določili smo vsebnost splošnih parametrov v vodi, vsebnost kovin in trdoto vode. V sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za okolje in hrano Novo mesto smo določili mikrobiološko kakovost vode. Končni cilj predstavlja določitev indeksa kakovosti vode (WQI).
Rezultati kažejo na zelo dobro kakovost vode. Vsebnost težkih kovin je večinoma blizu ali pod mejo določljivosti, kakor tudi rezultati vsebnosti pesticidov. Dobljeni rezultati mikrobiološke analize so ustrezni. WQI je pokazal zelo visoko kakovost pitne vode.
Keywords: Pitna voda, prvi monitoring, pesticidi, mikrobiološke analize, indeks kakovosti vode
Published in DKUM: 11.07.2024; Views: 134; Downloads: 64
 Full text (4,68 MB) |
4. Modeliranje podnebne ustreznosti za gojenje oljk (Olea europaea) na vzhodnem Jadranu (Slovenija, Hrvaška)Iztok Lorenčič, Mitja Kaligarič, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Pridelava oljk je ranljiv kmetijski sistem, primeren za študije vpliva podnebnih sprememb zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature ter vse večje vloge oljčnih nasadov v gospodarstvu sredozemskih območij. S pomočjo prostorske analize smo ugotavljali, kakšna je podnebna ustreznost za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Ocenjujemo vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov na tem območju, vrednotimo prihodnje podnebne pogoje za gojenje oljk, zaznavamo variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificiramo prihodnja ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavana podnebna scenarija RCP4.5 in RCP8.5, v primeru oljke, kažeta različen razvoj ustreznih površin za gojenje na raziskovanem območju. Model Mahalanobisove tipičnosti (MT) napoveduje krčenje ustreznih pogojev v severnem predelu območja. Model Podnebne ustreznosti pridelka (CCS) pa kaže največje razlike v podnebni ustreznosti za gojenje oljk na območju Dalmacije, kjer bo lahko v prihodnosti več ustreznih površin tudi v notranjosti celine. Dolgoročne podnebne napovedi so lahko na lokalnem nivoju dokaj nezanesljive. Za natančnejše napovedi ustreznih pogojev za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar je problematika večplastna.
Keywords: emisijski scenariji, modeli razširjenosti vrst, podnebna ustreznost, prostorske analize, bioklimatske spremenljivke
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 151; Downloads: 9
Full text (1,69 MB)
This document has many files! More... |
5. Spremenljivost dolžine rastne sezone in termalnega časa v Mariboru v obdobju 1971-2020Zalika Črepinšek, Tjaša Pogačar, Béla Kobulniczky, Lučka Kajfež-Bogataj, Nataša Pipenbaher, Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Slovenija kljub manjšim mestom ni izjema pri pojavu mestnih toplotnih otokov. Ob višjih temperaturah zraka je v mestih spremenjena tudi vodna bilanca, oboje skupaj pa vpliva na rastne razmere rastlin. Za Maribor smo od leta 1971 do leta 2020 po treh obdobjih in kot celoto analizirali povprečne dnevne temperature zraka, začetek, konec in dolžino rastne sezone ter termalni čas pri različnih temperaturnih pragovih (0, 5 in 10 C). V celotnem obdobju je bila povprečna letna temperatura zraka 10,9 °C, trend naraščanja je statistično značilen (0,46 °C/10 let). Pri temperaturnem pragu 5 °C se je rastna sezona v povprečju začela 8. marca in končala 20. novembra, trajala je 257 dni. Variabilnost med leti je zelo velika (SD = 21 dni), značilen trend dolžine rastne sezone (1,4 dni/10 let) lahko pripišemo tako zgodnejšemu začetku (4 dni) kot poznejšemu koncu (3 dni). Termalni čas je za vse tri temperaturne pragove največji v zadnjem obdobju (1991–2020), za prag 10 °C pa je bilo relativno povečanje največje. Vplive spremenjenih toplotnih razmer na fenološki razvoj moramo upoštevati pri strategijah prilagajanja na podnebne spremembe.
Keywords: rastna sezona, termalni čas, temperatura praga, Maribor, časovne analize
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 163; Downloads: 15
Full text (1,79 MB)
This document has many files! More... |
6. |
7. Bogastvo in revščina v slovenski frazeologijiGjoko Nikolovski, 2023, original scientific article Abstract: Namen prispevka je prikazati jezikovno podobo revščine in bogastva skozi prizmo frazeološkega gradiva slovenskega jezika, ki je razvrščeno v dve veliki skupini, revščina in bogastvo, vsaka od teh skupin pa na podlagi semantične analize v podskupine. Na podlagi družboslovnega pogleda na oba pojava je postavljena izhodiščna hipoteza, da se revščina v frazemih povezuje s pomanjkanjem denarja, hrane, z izgubo doma ali službe, z dolgovi in životarjenjem, bogastvo pa z izvorom, velikimi količinami denarja, življenjem v izobilju in zapravljivim načinom življenja.
Keywords: revščina, bogastvo, slovenščina, frazemi, analize
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 181; Downloads: 21
Full text (1,07 MB)
This document has many files! More... |
8. |
9. Pritožbe zoper policiste : analiza primerov rešenih v pomiritvenem postopkuVesna Koderman, Miroslav Žaberl, 2006, published scientific conference contribution Keywords: policija, policisti, javnost, nadzor, pritožbe, pritožbeni postopek, pomiritveni postopek, analize
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 171; Downloads: 15
Full text (314,69 KB) |
10. |
