Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Mesnopredelovalna industrija spada med največje porabnike vode, zato posledično proizvede veliko odpadnih vod. Te vode so obremenjene z velikimi količinami organskih in anorganskih snovi, fekalnih snovi in bakterij. V podjetju uporabljajo za obdelavo odpadne vode mehansko čiščenje in flotacijo. Nastalo goščo vozijo v bioplinarno, obdelana voda z razmeroma visoko vsebnostjo onesnaženja pa prehaja v centralno čistilno napravo na končno čiščenje, kar predstavlja velik strošek. Cilj magistrske naloge je načrtovati učinkovitejši postopek za obdelavo odpadne vode iz obrata mesne industrije. V laboratoriju smo izvedli JAR teste s štirimi koagulanti: železovim (III) kloridom, železovim (III) sulfatom, polihidroksi aluminijevim kloridom in hitozanom. Ugotovili smo, da je najprimernejši koagulant 40 % železov (III) klorid. Z dodatnim čiščenjem odpadne vode s koagulacijo in flokulacijo še niso doseženi standardi za izpust v vodotok, se pa taksa za obremenitev vode bistveno zmanjša. Postavili smo tudi procesno shemo z dodatnim biološkim čiščenjem. Ocenili smo, da bi imela obdelana voda po biološkem čiščenju razmeroma nizko vrednost KPK (204 mg/L O2). Kljub temu bi jo bilo treba odvajati na centralno čistilno napravo, vendar bi se taksa za obremenitev vode zmanjšala še za 64 %. Uporabno je tudi nastalo blato, iz katerega se v anaerobnih procesih proizvaja bioplin. Inkrementalna ekonomska primerjava med predlaganima postopkoma je pokazala, da dražja alternativa s koagulacijo z železovim (III) kloridom in biološkim čiščenjem ni ekonomsko upravičena, saj znaša inkrementalna donosnost investicije le 5,65 %. Ekonomsko ugodnejša alternativa je koagulacija z železovim kloridom, ki znatno zniža stroške in zahteva razmeroma nizko investicijo.
Ključne besede: odpadne vode mesnopredelovalne industrije, flokulacija/koagulacija, železov(III) klorid, flotacija, anaerobno/aerobno čiščenje, ekonomska analiza
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 546; Prenosov: 46
Celotno besedilo (3,82 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljena krajša zgodovina vodovodnih sistemov, teoretično pa je opisana tudi zgradba vodovodnih sistemov ter njihova delitev. V raziskovalnem delu je opredeljena oskrba s pitno vodo v naselju Dobrič. Opisano je tako javno kot zasebno vodovodno omrežje, izpeljana je njuna primerjava. Primerjana je tudi kakovost pitne vode zasebnega in javnega vodovodnega omrežja. Podrobno je obravnavan termin lastne oskrbe s pitno vodo ter predstavljen zasebni vodovod v naselju Dobrič, njegove pomanjkljivosti in možne rešitve. Raziskali smo tudi porabo pitne vode prebivalcev, priključenih na zasebno omrežje.
Ključne besede: zasebni vodovod, javni vodovod, mikrobiološka analiza vode, poraba pitne vode
Objavljeno v DKUM: 03.01.2018; Ogledov: 1465; Prenosov: 157
Celotno besedilo (5,49 MB)

Opis: V doktorski disertaciji smo razvili, optimizirali in s pomočjo validacije potrdili analizne metode za točno in natančno določevanje izbranih težkih kovin v različnih matricah okoljskih vzorcev z optično emisijsko spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP–OES). S pomočjo izmerjenih vsebnosti onesnaževal ter kemijskih in fizikalno–kemijskih parametrov smo izvedli kemometrijsko karakterizacijo različnih okoljskih vzorcev. Iskali smo korelacije med različnimi okoljskimi vzorci, ki so bili odvzeti na različnih vzorčnih mestih v različnih časovnih obdobjih.
Ključne besede: ICP–OES, premog, sedimenti, odpadne tekstilne vode, odpadne industrijske vode, težke kovine, validacija, kemometrijska klasifikacija, kemometrijska karakterizacija, analiza grupiranja, metoda glavnih osi, diskriminantna analiza
Objavljeno v DKUM: 12.01.2015; Ogledov: 2263; Prenosov: 359
Celotno besedilo (3,60 MB)

Opis: Na zbirnem jezeru odpadnih industrijskih vod iz naprave za odstranjevanje tekočih odpadkov iz proizvodnje TiO2, ki se nahaja v urbanem okolju, se v zimskih in spomladanskih mesecih opaža motnost vode. V prelivnih vodah iz jezera se občasno pojavijo povišane koncentracije železa. Zaradi pojava motnosti in občasnega penjenja površine jezera, smo z analizo mikrobiote v vzorcih vod želeli ugotoviti morebitne biološke vzroke za nastale pojave. Zato smo leta 2013, v zimskem času, odvzeli vzorce na petih vzorčnih mestih. Vzorcem smo ob odvzemu izmerili temperaturo in vrednost pH. V vsakem izmed petih vzorcev vode, odvzetih iz različnih mest jezera, smo z gojitveno tehniko na kompleksnem gojišču določili 2,8 x 102 do 5,9 x 103 CFU/mL. Iz vsakega vzorca smo izbrali fenotipsko različne kolonije in iz njih izolirali 35 morfološko različnih sevov, ki smo jih shranili na –80oC. Seve smo nato identificirali s fenotipskimi in molekularno-biološkimi pristopi. Fenotipska identifikacija je obsegala barvanje po Gramu in encimsko analizo (oksidazni in katalazni test). Od tega je bilo 83 % sevov po Gramu negativnih, 11 % pa pozitivnih. Na oksidazni test je bilo 75 % sevov pozitivnih, na katalazni test pa so bili vsi sevi pozitivni. V nadaljevanju smo seve identificirali na osnovi nukleotidnih zaporedij genov za 16S RNA. 19 izolatov smo identificirali kot predstavnike razreda -Proteobacteria, s prevladujočim rodom Aeromonas, 3 kot predstavnike razreda β-Proteobacteria z enim samom rodom Janthinobacterium, 2 kot predstavnika razreda α-Proteobacteria (Sphingomonas in Rhodobacter), 2 iz rodu Flavobacterium in 7 iz skupine po Gramu pozitivnih bakterij s prevladujočim rodom Bacillus. En sev je v laboratorijskih pogojih izgubil sposobnost namnoževanja, enega pa smo identificirali kot plesen Fusarium sp. Vzporedno štetje bakterij s pretočno citometrijo je pokazalo, da v laboratorijskih pogojih uspemo izolirati manjši delež bakterij glede na celotno število, ki se nahaja v jezeru ( 0,1 %). Prisotnost mikroorganizmov smo povezali s fizikalno-kemijskimi lastnostmi vzorcev. S pomočjo literature smo delno razložili vizualne spremembe na zbirnem jezeru.
Ključne besede: Odpadne vode, analiza mikrobiote, identifikacija bakterij, 16S rRNA, pretočna citometrija.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2014; Ogledov: 1944; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,15 MB)

Ključne besede: zdravilišča, zdraviliški turizem, planiranje projektov, projekti, projektna organizacija, financiranje, strateško planiranje, cilj, investicije, vrednotenje, metode, investicijsko odločanje, finančna analiza, zabava, zabavna industrija, poslovni proces, uporaba človeških zmogljivosti, poslovanje podjetja, turistični objekti, mineralne vode, ponudba
Objavljeno v DKUM: 02.06.2012; Ogledov: 2442; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,70 MB)