| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
USPEŠNOST UPORABE ANALIZE SLIKE ZA OCENO CVETNEGA NASTAVKA, ŠTEVILA PLODIČEV IN PLODOV PRI JABLANAH SORTE 'DALINBEL'
Jernej Kokol, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2013 smo na poskusni postaji Sadjarskega centra Maribor v Gačniku preizkušali natančnost napovedi pridelka z metodo avtomatskega štetja cvetov, plodičev in plodov v primerjavi z ročnim štetjem pri jablanah sorte ´Dalinbel´. Namen poskusa je bil preveriti natančnost digitalne prognoze cvetov, plodičev in plodov ter možnost za nadomestitev dosedanje metode ročnega štetja z novo, hitrejšo metodo analize slike. Metodo smo preizkušali v petih razvojnih fazah od začetka cvetenja do obiranja plodov ter povezanost rezultatov podali s Pearsonovim koeficientom linearne korelacije. V poskusu smo ugotovili, da je Pearsonov koeficient v fazi rdečega balona znašal r = 0.38, v fazi polnega cvetenja r = 0.67, v fazi pred redčenjem plodičev r = 0.30, v fazi po redčenju plodičev r = 0.55 in v fazi obiranja plodov r = 0.72. Ugotovili smo, da je metoda analize slike ponudila dokaj uporabne ocene v fazi polnega cvetenja in fazi zrelih plodov, v ostalih razvojnih fazah jabolk pa metoda analize slike ni ponudila uporabnih ocen. Na podlagi rezultatov izvedenega poizkusa smo ocenili, da lahko ob dodatnem izboljševanju metode in programa za štetje cvetov plodičev in plodov le-ta postane alternativa dosedanjim metodam ročnega štetja.
Ključne besede: analiza slike, ' Dalinbel ', napovedovanje pridelka, umetni vid
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 1472; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

2.
ALGORITEM STISKANJA DOMENSKIH ZAPOREDIJ SLIK S PROJEKCIJO V PROSTOR OSNOVNIH KOMPONENT
Simon Gangl, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo algoritem stiskanja domenskih zaporedij slik. Pojem domenskega zaporedja slik pri tem predstavlja opis za vsebinsko povezana, urejena zaporedja slik, ki opisujejo bodisi časovni bodisi prostorski potek spremembe poljubne domene. Teoretični opis v praksi združuje dve, za naš algoritem, sorodni nalogi: stiskanje časovnih zaporedij slik, torej videov, ter stiskanje prostorskih zaporedij slik, na primer naborov medicinskih slik, zajetih s tehnologijo CT ali MRI. V disertaciji opišemo strukturo in delovanje algoritma, ki omenjeni problem rešuje s projekcijo v prostor osnovnih komponent. Najprej predstavimo matematično ozadje, ki je osnova za, v statistiki pogosto uporabljeno, metodo analize osnovnih komponent. Prav ta je izhodišče za izračun projekcijskih prostorov, v katerih je možno predstaviti slike dane domene, pri čemer ni pomembno, za kakšno vrsto zaporedja slik gre. Da bi razširili neodvisnost od domene, ki jo zagotavlja izhodiščna matematična metoda, na nivo algoritma stiskanja, je prvi pomemben korak izbira podzaporedja slik, ki so osnova za izračun projekcijskih prostorov. Za to nalogo uporabimo dvokriterijski algoritem, ki izbira slike - imenujemo jih bazne slike - glede na medsebojno odstopanje in oddaljenost v vhodnem zaporedju. Iz izbranega zaporedja baznih slik določimo zaporedje projekcijskih prostorov glede na v disertaciji uveden koncept, po katerem sledeče si projekcijske prostore določamo na osnovi množic baznih slik, ki imajo vsaj en skupni element. Kot analogijo konceptu drsečega okna tak pristop opišemo kot ''drseč lasten prostor''. Vzporedno uvedemo način izračuna projekcijskih prostorov, ki omogoča kasnejšo rekonstrukcijo vhodnih podatkov z bistveno manjšim računskim bremenom. To dosežemo z vključitvijo vmesnih računskih rezultatov v stisnjeno predstavitev podatkov, pri čemer je vpliv na stopnjo stiskanja zanemarljiv. V eksperimentalni analizi podamo primerjavo med razvitim algoritmom, do sedaj najpogosteje uporabljeno metodo s projekcijo v prostor osnovnih komponent, in standardom H.264. Tako dokažemo, da algoritem po vizualni kakovosti ne presega le prejšnje metode, ampak se v njej, kakor tudi v stopnji stiskanja, lahko primerja celo s H.264. Rezultate eksperimentov nadalje potrdimo v teoretični analizi, kjer formalno dokažemo prednosti razvitega algoritma in ocenimo tudi vpliv kontrolnih parametrov metode na učinkovitost stiskanja.
Ključne besede: algoritmi, izgubno stiskanje, stiskanje zaporedij slik, stiskanje videoposnetkov, slike DICOM, PCA, analiza osnovnih komponent, lasten prostor, projekcija v lasten prostor, lasten vektor
Objavljeno v DKUM: 23.05.2014; Ogledov: 2103; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (15,39 MB)

3.
4.
5.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici