Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je analiziranih šest prevedenih slikanic avtorja Juana Kruza Igerabideja. Opravljena je bila analiza naslednjih slikanic: Jona in prestrašeni hladilnik (2012), Jona je žalosten (2013), Jonova budilka (2014), Jona v stiski (2016), Jona ima veliko težavo (2016) in Adijo, Jona (2017). Juan Kruz Igerabide je priljubljen španski avtor, učitelj, predavatelj, pesnik in prevajalec. V slovenščino je prevedenih sedem avtorjevih del. V teoretičnem delu je opredeljen pojem slikanice, kakovostne slikanice in opis njenih značilnosti ter definicija družinske pismenosti. Predstavljeni so napotki za branje otrokom, vpliv branja na otrokov razvoj, navedeni so podatki o avtorju. Pri raziskovanju so bile uporabljene deskriptivna metoda, metoda klasifikacije, metoda analize, komparativna metoda, metoda sinteze in metoda praktičnega dela. V praktičnem delu je bila opravljena multimodalna analiza šestih slikanic. Branje slikanic in dejavnosti, povezane z vsebino in tematiko slikanic, so bile izvedene v 2. starostnem obdobju. Pod izvedbo posamezne slikanice so navedeni odzivi otrok.
Ključne besede: slikanica, analiza slikanice, Juan Kruz Igerabide, družinska pismenost, branje
Objavljeno v DKUM: 11.06.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 11
Celotno besedilo (3,96 MB)

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Tema spočetja, nosečnosti in rojstva v slikanicah je seznanjanje in učenje predšolskih otrok o temi spočetja, rojstva in nosečnosti s pomočjo analize šestih izbranih slikanic. V teoretičnem delu je predstavljena teorija slikanice, njene značilnosti, oblike in posebnosti. Teorija slikanice vključuje besedilo, ilustracije ter oblikovni in vsebinski odnos slikanice. Predstavljene so kakovostne slikanice in merila, na podlagi katerih so izbrane kot primerno sredstvo za izobraževanje predšolskih otrok. V nadaljevanju sledi opis tematike spočetja, nosečnosti in rojstva v predšolskem obdobju nasploh in pojavitve te tematike v slikanicah. Za teoretičnim delom so predstavljene posamezne multimodalne analize izbranih slikanic z omenjeno tematiko. Analize vsebujejo opis naslovnice, notranje naslovnice, veznih listov in hrbtne strani. V tabelah je zapisan krajši pregled besedila, ilustracij in umestitev besedila v ilustracijah. Z navezovanjem zapisanega v tabelah je predstavljen odnos med besedilom in ilustracijami v posamezni slikanici. Diplomsko delo se zaključi s sklepom, v katerem so zbrane sklepne misli in ovrednotene hipoteze. Pri pisanju zaključnega dela so uporabljene naslednje metode: deskriptivna metoda, metoda sinteze, analize in klasifikacije. Primarni viri so izbrane slikanice, sekundarni viri pa članki in knjige, ki razpravljajo o značilnostih slikanic in temi spočetja, nosečnosti in rojstva.
Ključne besede: predšolsko obdobje, kakovostne slikanice, analiza slikanic
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 687; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Namen diplomske naloge je bil analizirati osem izbranih leposlovnih slikanic Lile Prap, ki so primerne za predšolske otroke. Te so: Male živali (1999), Zakaj? (2002), Živalska abeceda (2002), Živalske uspavanke (2005), Moj očka (2007), Kam gredo sanje (2008), Kraca (2015) in Radi štejemo (2017). Avtorica slikanic,Lila Prap, je pomembna slovenska ustvarjalka. Je pesnica, pisateljica in ilustratorka. Za svoja dela je prejela številne domače in tuje nagrade. Slikanice, analizirane v diplomski nalogi, spadajo med avtorske slikanice. Za te je značilno, da besedilo in ilustracija nastajata istočasno. V diplomski nalogi je bila uporabljena metoda celostne analize slikanic: analiza jezikovnega in vizualnega koda sporočanja ter interakcija med njima. Izpostavljen je bil vsebinsko-oblikovni odnos med obema kodoma sporočanja. Slikanica je otrokova prva knjiga in v otrokovo življenje prinese veliko bogastvo. Skozi slikanico se otrok uči, raziskuje, opazuje, zaznava okolje, doživlja realnost, vzpostavlja odnos do oseb in predmetov. Vsaka slikanica ima tri temeljne sestavine: besedilo, ilustracijo in vsebinsko-oblikovni odnos. Ilustracija dopolnjuje besedilo in obratno. Otroci se s slikanico srečujejo že v zelo zgodnjem predšolskem obdobju, zato je pomembno, da je ta kakovostna. Na osnovi analiziranih slikanic je bilo ugotovljeno naslednje. V slikanicah avtorica komunicira z likovnim in jezikovnim kodom. Pri vseh slikanicah je bilo moč ugotoviti, da sta si besedilo in ilustracija v enakovrednem položaju. Besedilo dopolnjuje ilustracije in obratno. V slikanicah prevladujejo liki živali, avtorica pa tako v besedilu kot ilustracijah prikaže njihove značilnosti iz živalskega sveta. Pogosto je vsaka žival glavni lik ene ali dveh strani, ki predstavljata celoto. Slikanice imajo veliko skupnih lastnosti, kot so: besedilo in ilustracija sta enakovredni, v slikanicah prevladujejo živalski liki, so avtorsko delo, namenjene so otrokom, spadajo pod literarno-informativne slikanice, tehnika ilustriranja je povsod enaka, v ilustracijah in besedilu zasledimo hudomušnost ...
Ključne besede: Lila Prap, slikanica, ilustracija, avtorska slikanica, analiza slikanice
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 2686; Prenosov: 375
Celotno besedilo (589,61 KB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga živali v izbranih živalskih pravljicah je bilo zapisano na podlagi analize izbranih živalskih pravljic avtorjev Ide Mlakar Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost, Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir in Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo; Petra Svetine O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov in Mrožek dobi očala; Mojce Osojnik To je Ernest, Polž Vladimir gre na štop in Kako je gnezdila sraka Sofija in Bine Štampe Žmavc Pekarna za peko predolgih piškotov, Pogašeni zmaj, Mustafa in Tini, Kdo bo mami povedal pravljico, Petelin in zmaj in Muc Mehkošapek. Namen naloge je bil opredeliti teorijo pravljice, zapisati njen smisel, jo razvrstiti (ljudske in umetne), opredeliti živalsko pravljico ter slikanico. V obravnavi teme je bil cilj analizirati živalske pravljice in ugotoviti skupne značilnosti pri vsakem avtorju ter zapisati podobnosti in razlike vseh analiziranih pravljic. Diplomsko delo je teoretično, zato so bile temu primerno uporabljene tudi metode dela. Hipoteze so bile preverjene z uporabo deskriptivne metode pri opisovanju in opredelitvi pravljic, še posebej pri teoriji živalske pravljice ter opredelitvi slikanic; komparativne metode pri primerjanju dejstev in odnosov v sklepnem delu, pri skupnih značilnostih in razlikah vseh analiziranih avtorjev živalskih pravljic ter metodo analize pri analiziranju izbranih živalskih pravljic in sinteze pri iskanju, združevanju podobnosti pravljic enega avtorja ter podobnosti med pravljicami vseh izbranih avtorjev. S pomočjo vseh teh raziskovalnih metod so bili rezultati sledeči: pravljica je krajše prozno besedilo s poudarjenimi nadnaravnimi elementi in dogajanjem, ki se vrti okrog boja med dobrim in zlim, kjer dobro običajno zmeraj zmaga. Temelj pravljice je otrokovo zadovoljstvo v literaturi. Pravljice se delijo, glede na to, kdaj so nastale in kakšne so njene značilnosti, na ljudske in umetne, slednje pa se nadalje delijo na klasične in sodobne. Po motiviki so zelo znane živalske pravljice. Zanje velja, da je nosilec dogajanja žival, velikokrat je značilna tudi izrazita poosebitev živali. Najbolj priljubljene knjige med otroci so slikanice, za katere je značilna enakovrednost besedilnega in ilustrativnega dela. Analizirane živalske pravljice imajo skupne značilnosti pri vsakem avtorju. Vsem pa je skupno, da so nosilci dogajanja živali, ki so zelo različne. Vloga teh živali je velikokrat poosebljena, le v enem primeru velja, da le-te ohranjajo svoje lastnosti.
Ključne besede: opredelitev pravljice, ljudske pravljice, klasične umetne pravljice, sodobne umetne pravljice, živalske pravljice, slikanice, analiza živalskih pravljic.
Objavljeno v DKUM: 11.03.2009; Ogledov: 6516; Prenosov: 1392
Celotno besedilo (7,68 MB)