| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZBIRKA MICA PRI BABICI
Nataša Centrih, 2021, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu je na kratko predstavljena celotna serija slikanic pisatelja Andreja Predina in ilustratorja Marjana Mančka, ki je bila analizirana, in sicer Mica pri babici: Čarobni cilinder (2013), Mica pri babici: Pirati iz dežele Merikaka (2014), Mica pri babici: Podivjane princeske (2016) ter Mica pri babici: Ugrabljeni Božiček (2017). Predstavljena sta tudi cilj in način, ki sta bila zastavljena oziroma uporabljena pri analizi serije Mica pri babici. Metoda analize, deskriptivna metoda in metoda sinteze, so metode, ki so bile uporabljene pri nastajanju diplomskega dela. V poglavju teoretični del, so predstavljene temeljne značilnosti slikanice kot posebne oblike knjige. Še pred tem je predstavljeno življenje in delo pisatelja Andreja Predina in ilustratorja Marjana Mančka. V diplomskem delu je predstavljen tudi pomen branja v predšolskem obdobju, katerega pomembnost poudarjajo različni avtorji. Zatem sledi natančna predstavitev in analiza serije Zbirka Mica pri babici. Diplomsko delo se zaključi s sklepnim delom, kjer so med drugim predstavljene skupne značilnosti med posameznimi slikanicami, ter kaj vsako posamezno razlikuje od drugih slikanic iz serije.
Ključne besede: Andrej Predin, zbirka Mica pri babici, celostno branje slikanic, Marjan Manček, analiza slikanic.
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
Izbrane slikanice Barbare Hanuš
Barbara Mežič, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je, da preučimo vire in zapišemo informacije o avtorici predstavimo in analiziramo izbrane slikanice Barbare Hanuš ter te slikanice predstavimo otrokom v vrtcu ter nato predstavimo rezultate dejavnosti v vrtcu oz. predstavimo odziv otrok. V ta namen sem si zastavila predpostavke oz. hipoteze, ki sem jih glede na predstavitev v vrtcu in odziv otrok potrdila ali ovrgla. Avtorice Barbare Hanuš prej nisem poznala, zato sem se na različne načine in metode lotila raziskovanja o njej in njenih delih ter nato izbrala slikanice, primerne za starostno skupino 2–4 let. V svojem diplomskem delu sem torej analizirala in predstavila sedem izbranih slikanic Barbare Hanuš, in sicer: Mali morski ježek in mala morska deklica (1998), Kje živijo živali? (2013), Različna sva, rada se imava (2013), Beti in Cej nakupujeta (2014) ter zbirko treh knjig O Jakobu in muci Mici (Rojstni dan (2009), Novoletna smrečica (2010) in Maškare (2011)). V teoretičnem delu sem predstavila avtorico Barbaro Hanuš in ilustratorje, ki so izbrane slikanice ilustrirali (Bojano Dimitrovski, Ano Zavadlav, Petra Škerla in Mojco Cerjak) ter preučila in zapisala nekaj dosedanjih virov in teoretičnih spoznanj o slikanici. Slikanica je prva knjiga, s katero se otrok srečuje, in je (Haramija, Batič, 2013, str. 23): »Slikanice so posebna oblika knjige, ki združuje besedilo in ilustracijo v enovito celoto; slikanica ima torej tri pomembne sestavine: besedilo, ilustracije in vsebinsko-oblikovni odnos med besedilom in ilustracijo.« Praktični del sem izvajala v enem od posavskih vrtcev, in sicer v dveh skupinah: v kombiniranem oddelku otrok, kjer je starost 2–4 let, ter v homogenem oddelku, kjer je starost 3–4 let. Analizo slikanic pa sem delno naredila po vzorcu Dragice Haramija in Janje Batič iz knjige Poetika slikanice (2013).
Ključne besede: slikanica, Barbara Hanuš, analiza slikanic.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 875; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

3.
ANALIZA SLIKANIC LEOPOLDA SUHODOLČANA
Maša Denša, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga vsebuje analize vseh slikanic Leopolda Suhodolčana. Zbrala sem jih s pomočjo knjižničarke Hedvike Gorenšek, ki je zaposlena na OŠ Franja Goloba Prevalje, kjer sem si ogledala tudi spominski kotiček Leopolda Suhodolčana. Slikanice sem kasneje analizirala na podlagi knjige Poetika slikanice avtoric Dragice Haramije in Janje Batič. Kot rdečo nit dogajanja sem želela predstaviti svet Leopolda Suhodolčana v Vrtcu Krojaček Hlaček Prevalje. Še posebej pester je mesec september, ko potekajo Krojačkovi dnevi, zato sem praktičen del svoje diplomske naloge opravila prav v omenjenem vrtcu, ki je ime dobil po Suhodolčanovem pravljičnem liku. Analizirane slikanice sem brala v oddelku otrok, starih pet let, si zapisala njihove odzive in razmišljanja. Po prebrani slikanici Krojaček Hlaček sem izvedla tudi matematično dejavnost. Kot posebnost sem v svoji diplomski nalogi predstavila tudi bralno značko Petra nosa, revijo Hlaček, listino o poimenovanju vrtca, spominski kotiček na OŠ in odprtje kipa Krojačku Hlačku. Pri pisanju sem si pomagala z deskriptivno metodo in metodo analize. Deskriptivno metodo sem uporabila pri praktičnem delu svoje diplomske naloge, in sicer pri branju slikanic v vrtcu, medtem ko sem metodo analize uporabila pri analiziranju slikanic.
Ključne besede: Leopold Suhodolčan, slikanica, analiza slikanic, Krojaček Hlaček.
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 1783; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (977,56 KB)

4.
LITERARNO IN LIKOVNO INTERPRETIRANJE TRNULJČICE V RAZLIČNIH SLIKANIŠKIH IZDAJAH
Janja Kalšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Literarno in likovno interpretiranje Trnuljčice v različnih slikaniških izdajah sem analizirala dvanajst slikanic Trnuljčice. Predstavila sem morfološke značilnosti besedila, likovne in oblikovne elemente slikanice ter odnos med besedilom in ilustracijami posamezne slikanice. Namen mojega diplomskega dela je bil tudi opredeliti teorijo pravljice in slikanice ter izpostaviti kriterije, ki določajo kakovostno slikanico. Pri pisanju diplomskega dela sem uporabila deskriptivno metodo pri definiranju teoretičnih pojmov, metoda analize mi je bila v pomoč v osrednjem delu diplomskega dela, ko sem analizirala slikanice, komparativno metodo in metodo sinteze pa sem uporabila v sklepnem delu, kjer sem naredila primerjavo analiziranih slikanic in povzela lastne ugotovitve. Cilj diplomske naloge je bil pokazati, da niso vse slikanice Trnuljčice kakovostne ne na jezikovnem kot tudi ne na likovnem področju, da sta pri slikanicah oba dela izjemnega pomena in da se v različnih izdajah pojavljajo velike razlike v vsebini same zgodbe. Vse to zato, da bi starši, strokovni delavci in drugi slikanice izbirali z večjo mero premišljenosti in tako svojemu otroku ponudili le najboljše za njegov razvoj. Otrok s pomočjo slikanic namreč spoznava in prepoznava nove, zapletenejše in zahtevnejše odnose ter stvari. Pravljice ga tolažijo, pomirjajo in zabavajo. Hkrati pa si ob poslušanju in prebiranju slikanic bogati besedni zaklad in ostri čut za likovno estetske vrednosti.
Ključne besede: slikanica, kakovostna slikanica, analiza slikanic, pravljica, Trnuljčica
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 1134; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

5.
POETIKA MLADINSKIH DEL IDE MLAKAR
Sabina Mlinarič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Poetika mladinskih del Ide Mlakar sem podrobneje analizirala vse slikanice izbrane avtorice, in sicer tri iz zbirke Bibi in Gusti, štiri pa so izšle v zbirki Kje rastejo bonboni. Namen moje diplomske naloge je tudi na kratko predstaviti dosedanja teoretična spoznanja o pravljici in slikanici. Pri pisanju diplomskega dela sem uporabila štiri raziskovalne metode. Deskriptivno metodo sem uporabila pri predstavitvi teorije klasične in sodobne pravljice ter slikanice. Pri primerjavi skupnih značilnosti analiziranih slikanic sem uporabila komparativno metodo. Metodo analize sem uporabila pri analiziranju slikanic. V sklepnem delu sem si pomagala z metodo sinteze. Slikanice Ide Mlakar sodijo po književni vrsti med pravljice. Vsaka slikanica skriva v sebi sporočilo za mladega bralca in mu pomaga pri premagovanju težav. Glavna lika v zbirki Bibi in Gusti sta poosebljeni živali, in sicer pujska. V zbirki Kje rastejo bonboni sta glavna lika mali čarovnici, ki obiskujeta čarovniško šolo in najraje kaj ušpičita. Teme in motivi, ki se v slikanicah najpogosteje pojavljajo, so povezani z otroškim videnjem sveta, z njihovimi zanimivimi dogodivščinami in s soočanjem z neznanimi situacijami. Razkošne ilustracije v slikanicah so polne humorja, hudomušnosti in miline, so različnih velikosti in barv ter se z besedilom zlivajo v celoto. Otroci radi posegajo po slikanicah Ide Mlakar, saj so izvirne, zelo zanimive in tudi kakovostne, saj na besedilnem in tudi likovnem nivoju zadostijo vsem kriterijem kakovostne slikanice.
Ključne besede: Ključne besede: mladinska književnost, pravljice, slikanice, analiza slikanic, Ida Mlakar.
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1954; Prenosov: 446
.pdf Celotno besedilo (700,76 KB)

6.
SLIKANICE TATJANE KOKALJ
Tanja Šumah, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Slikanice Tatjane Kokalj sem podrobneje analizirala slikanice pisateljice Tatjane Kokalj. S pomočjo programa COBISS (kooperativni bibliografski sistem in servisi) sem izbrala slikanice od začetkov avtoričinega pisanja do sredine leta 2009, ko sem izdelala dispozicijo diplomske naloge. Slikanice sem izbirala glede na dva kriterija: avtorica besedila je Tatjana Kokalj, snovno — tematsko pa jih uvrščamo v leposlovje. Namen moje diplomske naloge je bil tudi na kratko predstaviti dosedanja teoretična spoznanja o pravljici in slikanici. Pri pisanju diplomske naloge sem si pomagala s štirimi raziskovalnimi metodami. Pri predstavitvi teorije pravljice, sodobne slovenske pravljice in pri razlagi slikanice sem uporabila deskriptivno metodo. Komparativno metodo sem uporabila pri primerjavi skupnih značilnosti analiziranih slikanic. Metoda analize mi je bila v pomoč v jedru diplomske naloge pri analiziranju slikanic. Metodo sinteze pa sem uporabila v sklepnem delu, ko sem z njeno pomočjo potrdila ali ovrgla raziskovalna vprašanja, ki sem si jih zastavila na začetku. Večino obravnavanih slikanic sestavlja več tematsko različnih pravljic. Glavni književni liki so na eni strani poosebljene živali, ki imajo človeške lastnosti, na drugi strani pa otroci, ki so stari približno toliko kot mladi bralci. Teme in motivi, ki se v slikanicah najpogosteje pojavljajo, so povezani z otroškim videnjem sveta, z njihovo neizkušenostjo pri spoprijemanju z neznanimi situacijami in z njihovimi zanimivimi dogodivščinami. Slikanice Tatjane Kokalj tako na besedilnem kot tudi na likovnem nivoju (ilustrirali so jih priznani slovenski ilustratorji) zadostijo kriterijem kakovostne slikanice, zato otroci po njih radi posegajo.
Ključne besede: pravljice, sodobna slovenska pravljica, slikanica, analiza slikanic, Tatjana Kokalj
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 3066; Prenosov: 658
.pdf Celotno besedilo (872,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici