| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
NAČRTOVANJE TISKANIN HITRIH ELEKTRONSKIH VEZIJ
David Enci, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni problemi, ki nastanejo pri načrtovanju tiskanin hitrih elektronskih vezij. Omejili smo se na dva najpomembnejša, to sta odboj in presluh signalov na povezavah tiskanine. Problematiko smo predstavili s pomočjo izbranih tiskanih vezij. Z njimi smo izvedli analizo integritete signalov s pomočjo orodja Altium Designer. Rezultate računalniške analize smo primerjali z rezultati praktičnih meritev, izvedenih z vzorčnimi tiskaninami.
Ključne besede: Načrtovanje tiskanih vezij, CAE/CAD orodja, analiza integritete signalov, odboj, presluh
Objavljeno: 11.03.2011; Ogledov: 2331; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

5.
Avtomatizacija beleženja podatkov s programom LabView
Stanislav Toporiš, 2010, diplomsko delo

Opis: V okviru avtomatizacije beleženja podatkov s programom LabVIEW smo opisali izvedbo meritev, zajem signalov, pretvorbe izmerjenih signalov v fizikalne količine in njihovo beleženje v obliki, primerni za obdelavo z drugimi programi. Opisali smo tudi izvedbo potrebnih programov za zajemanje in beleženje podatkov, spremljanja trenutnega stanja sistemov, kot tudi kontrolne programe za nadzor delovanja zajemanja podatkov. Programe smo napisali v grafičnem programskem okolju LabVIEW z uporabo različnih programskih tehnik. Prikazali smo potek izvajanja kot tudi tok podatkov za vse programe in podprograme. S tem smo avtomatizirali ročno vodenje evidenc delovanja in dosegli hitro zaznavanje deviacij v delovanju opazovanih sistemov. Na podlagi teh podatkov je omogočeno načrtovanje vzdrževalnih aktivnosti.
Ključne besede: zajemanje podatkov, vrednotenje izmerjenih signalov, beleženje podatkov, analiza podatkov, LabVIEW programiranje
Objavljeno: 10.01.2011; Ogledov: 1576; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

6.
ELEKTROENCEFALOGRAM IN NIZKOCENOVNI VMESNIKI MOŽGANI-STROJ
Dejan Volk, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu naslavljamo vmesnike človek – stroj in z njimi povezan zajem elektroencefalogramov (EEG). Proučimo možnosti nizkocenovne izvedbe vezij za zajem signalov EEG in glavne paradigme, na katerih temelji komunikacija možgani –računalnik, predvsem potencial P 300 in ritem Mu. V drugem sklopu diplomskega dela predstavimo odprtokodno programsko platformo BCI 2000 in nizkocenovno vezje za zajem signalov EEG ModularEEG. Podrobno opišemo njune slabosti in zasnovo izpeljanih izboljšav. Sledi analiza primernosti platforme BCI 2000 in vezja ModularEEG za namene vmesnikov človek – stroj, kjer ocenimo, da je zaradi številnih konstrukcijskih slabosti vezje ModularEEG manj primerno za zajem signalov EEG; podamo tudi smernice za njegov nadaljnji razvoj.
Ključne besede: vmesniki človek – stroj, elektroencefalogram, EEG, možgani, analiza signalov, Modular EEG, BCI 2000
Objavljeno: 25.08.2011; Ogledov: 1754; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

7.
PROBLEMATIKA NAČRTOVANJA TISKANEGA VEZJA ŠIROKOPASOVNEGA OJAČEVALNIKA
Igor Spaseski, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika načrtovanja tiskanega vezja širokopasovnega ojačevalnika. Vezje smo realizirali na dvoslojni tiskanini s pomočjo orodja Altium Designer. Z ojačevalnikom smo želeli doseči čim večje ojačenje, v čim širšem frekvenčnem območju. V ta namen je bilo potrebno izdelatili več prototipnih tiskanih vezij. V nekateri primerih smo namreč ugotovili, da vezje, kljub predvideni funkcionalnosti, analizirani s pomočjo simulatorja SPICE in pravilno povezanimi komponentami na tiskanini, sploh ne deluje oziroma nima predvidenih karakteristik. Najboljše rezultate smo dobili v primeru, ko smo tiskano vezje ojačevalnika izdelali po priporočilu njegovega proizvajalca.
Ključne besede: tiskano vezje, analiza integritete signalov, simulacija analognih vezij, širokopasovni ojačevalnik
Objavljeno: 16.12.2011; Ogledov: 1633; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

8.
Razgradnja optičnih interferenčnih in inercijskih signalov za analizo človekovih vitalnih funkcij
Sebastijan Šprager, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji raziskujemo nove pristope, ki za nemoteče spremljanje človekovih vitalnih funkcij temeljijo na razgradnji optičnih interferenčnih in inercijskih signalov. Uporabljamo optični interferometer. Gre za izredno občutljiv senzor, ki je ob posrednem ali neposrednem stiku s človeškim telesom sposoben zaznati še tako majhne perturbacije, povzročene z mehanskimi in akustičnimi vplivi človekovih vitalnih funkcij. Njihovi prispevki so superponirani v interferenčnem signalu. Uvajamo nove dekompozicijske postopke, ki iz takega sestavljenega signala izluščijo prispevke posameznih opazovanih vitalnih funkcij. Inercijske signale, ki opredeljujejo človekovo gibanje, zajemamo s pospeškometrom. Izmerjeni pospeški so primerni za analizo in identifikacijo hoje. Analizni postopek poudarja ciklostacionarne lastnosti hoje s pomočjo statistik višjih redov. V začetnem poglavju pregledamo trenutno stanje tehnike na področju nemotečega spremljanja in analize vitalnih funkcij. Razložimo fiziološke značilnosti, ki so pomembne pri spremljanju človekovih vitalnih znakov. Razpoznavamo jih z razvitimi algoritmi iz nemotečih meritev, hkrati pa jih uporabljamo za referenco. Posvečamo se predvsem srčnemu utripu, dihanju in gibanju. V posebnem poglavju podrobneje predstavimo tudi optični interferometer, ki ima kot senzor najpomembnejšo vlogo pri naših raziskavah. Pri snovanju metodološkega aparata smo morali najprej razviti različne pristope za demodulacijo interferenčnih signalov. Ti so namreč frekvenčno modulirani, zato pomeni demodulacija uvodni korak v njihovo razgradnjo. Metode za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov temeljijo na različnih fizioloških značilnosti vitalnih funkcij, katerih energijska vsebina prevladuje v različnih frekvenčnih pasovih. Pristopi, ki smo jih razvili in raziskali, temeljijo na skupinah filtrov, časovno-frekvenčni analizi, časovno-merilni analizi, nelinearnem razširjanju in večkanalni dekompoziciji, nevronskih mrežah ter nazadnje še večmetodnem pristopu. Točnost razpoznavanja srčnih utripov dodatno izboljšamo z optimiziranim določanjem njihovih pojavljanj v času. Optimizacijo opravimo s statističnima analizama dvodimenzionalnih histogramov in največje izkustvene verjetnosti. Predstavimo tudi nov postopek za analizo hoje, ki temelji na statistikah višjih redov in je sposoben razpoznavati različne osebe in načine hoje, hkrati pa sklepati o njihovi medsebojni podobnosti. Uspešnost razvitih metod ovrednotimo z več eksperimenti. Optični interferometer uporabljamo kot posteljni in telesni senzor, meritve pa smo izvedli v nadzorovanih laboratorijskih pogojih. Sledili smo dvema protokoloma: opazovanci so mirovali ali pa so bili telesno aktivni, tako da smo dosegli spremenljiv pulz. S pospeškometri smo merili tudi parametre hoje. Potrdili smo, ali je možno samo iz pospeškov pri hoji ugotavljati identiteto opazovancev in razločevati med njihovimi različnimi načini hoje, pa tudi, kakšen vpliv imajo na hojo različne trdne podlage. Rezultati, ki smo jih dobili z ovrednotenjem eksperimentalnih podatkov, so pokazali visoko učinkovitost in točnost. Predlagani pristopi za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov so povsem primerljivi z rezultati obstoječih metod za nemoteče spremljanje vitalnih funkcij ali pa jih celo presegajo. Podobno pokažemo tudi za postopek, ki analizira in identificira hojo.
Ključne besede: biomedicinska tehnika, obdelava signalov, sestavljeni biomedicinski signali, posteljni senzor, telesni senzor, optični senzor, interferometrija, pospeškometer, človekove vitalne funkcije, razpoznavanje srčnega utripa, razpoznavanje dihanja, analiza hoje, balistokardiogram, fonokardiogram, elektrokardiogram, filtri, časovno-frekvenčna analiza, večločljivostna analiza, indeks aktivnosti, kompenzacija konvolucijskih jeder, nevronske mreže, večmetodni pristop, največja izkustvena verjetnost, statisti
Objavljeno: 12.04.2013; Ogledov: 1555; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (9,56 MB)

9.
Nadgradnja modularnega ojačevalnika OpenEEG za merjenje elektroencefalogramov
Danijel Forstnerič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo elektroencefalografijo (EEG), vmesnike možgani-stroj (BCI) in njihov pomeni pri diagnosticiranju in terapiji v medicini. Opišemo zasnovo in izvedbo EEG-merilnika ModularEEG ter določimo zahteve in specifikacije, ki smo jih uporabili pri nadgradnji naprave. Želeli smo namreč merilnik dopolniti tako, da bi lahko v realnem času prenašal večje količine podatkov do nadrejenega računalnika. Osrednji del diplomskega dela je posvečen snovanju nove vhodne stopnje in mikrokrmilniškega vezja z vzorčevalnikom ter USB-komunikacijo. Razložimo, kakšno programsko opremo smo morali razviti, da dodana vezja opravljajo svojo funkcijo. Zadnji dve poglavji opisujeta eksperimentiranje in dobljene rezultate.
Ključne besede: vmesnik možgani-računalnik, BCI, elektroencefalograf, EEG, analiza signalov, OpenEEG
Objavljeno: 17.04.2014; Ogledov: 947; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (7,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici