Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo opravili analizo sistema uvajanja novozaposlenih v podjetju AVIAT d.o.o., ki je proizvodno podjetje na področju radiofrekvenčnih povezav. Ker so za delo v podjetju potrebna izredno specifična znanja, je dober sistem uvajanja kritičen in pomemben. Z opravljeno analizo smo preverili, ali je vzpostavljen sistem uvajanja v podjetju uspešen in dobro pripravljen, kaj so njegove prednosti, slabosti, tveganja in kje so priložnosti za izboljšave. V nalogi smo teoretično raziskali področje uvajanja, mentorstva, posledice dobrega oziroma slabega uvajanja in poiskali primere dobrih praks na trgu. Preko prejetih rezultatov smo ugotovili, da je sistem uvajanja v podjetju dobro pripravljen in so novozaposleni z njim v večini zadovoljni. Kot priložnost za izboljšavo vidimo dodatno izobraževanje vodij in zaposlenih o različnih načinih prenosa znanja novozaposlenim ter določanje ciljev, ki bodo bolj specifični, merljivi, dosegljivi, pomembni in časovno omejeni. Kot izziv uvajanja novozaposlenih na delovnem mestu predlagamo dopolnitev dokumenta s splošnimi informacijami o podjetju, s predstavitvijo oddelkov in produktov podjetja.
Ključne besede: uvajanje zaposlenih, SWOT analiza, novozaposleni
Objavljeno v DKUM: 12.06.2024; Ogledov: 124; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,46 MB)

Opis: V magistrski nalogi je pozornost posvečena vrednotenju primernosti pokrajine za izbrane rekreacijske aktivnosti, in sicer pohodništvo, kolesarjenje, plezanje in jamarstvo, predvsem z vidika možnosti turističnega razvoja. Območje Dobroveljske planote na severu in Posavskega hribovja na jugu občine Vransko je zelo primerno za pohodništvo in gorsko kolesarjenje. Za plezanje so primerne naravne plezalne stene na Čreti ter naravna in umetna plezalna stena na Vranskem. V občini Vransko je registriranih kar 21 jam, vendar niso vse primerne za obiskovanje »povprečnega« turista. Največ jam se nahaja na zakraseli Dobroveljski planoti, ki so navpičnega tipa oziroma brezna in zato težko dostopna. Najbolj primerni jami za obiskovanje sta Škadavnica in Veternica. Slednja le z nadzorovanim vstopom izkušenih jamarjev.
Ključne besede: turizem, občina Vransko, rekreacija, pohodništvo, kolesarjenje, plezanje, jamarstvo, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 206; Prenosov: 30
Celotno besedilo (7,34 MB)

Opis: Podjetja se v sodobnem poslovnem okolju soočajo z različnimi dejavniki, ki vplivajo na njihovo delovanje. V okviru diplomskega dela smo se odločili temeljito preučiti podjetje K2 Finance d. o. o., v panogi posredovanja v prometu z nepremičninami. Za analizo smo uporabili priznane modele, kot sta Porterjev model petih sil in SWOT analiza, s čimer smo želeli pridobiti celovit vpogled v konkurenčno pozicijo, prednosti ter slabosti podjetja. Diplomsko delo je strukturirano na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili ključno teorijo s področja konkurenčne analize po Porterjevem modelu ter SWOT analize. Nato smo v empiričnem delu na podlagi pridobljene teorije izvedli konkurenčno analizo podjetja K2 Finance d. o. o., z uporabo omenjenih analitičnih orodij. Naloga je uspešno dosegla cilje, pridobljena so bila pomembna teoretična in praktična spoznanja o poslovnem okolju ter analitičnih pristopih. Izpostavljena je potreba po prilagajanju podjetij v spremenljivem poslovnem okolju, za preživetje in doseganje ali ohranjanje konkurenčne prednosti. Aktivno spremljanje okolja in prilagajanje strategij ter procesov omogoča boljše načrtovanje in pripravljenost na morebitne krizne situacije, s čimer podjetja izboljšajo svojo konkurenčnost, zagotovijo dolgoročno rast in ustvarjajo vrednost za stranke ter deležnike.
Ključne besede: konkurenčna analiza, Porterjev model petih sil, SWOT analiza, nepremičninsko posredovanje
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 525; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Podjetja za širitev prodaje iščejo nove potencialne trge, ki ponujajo čim več tržnih priložnosti. Eden od potencialnih trgov je južnoafriški trg, ki že dalj časa predstavlja veliko priložnost za podjetja, ki se hočejo internacionalizirati na afriškem kontinentu. Potenciali tega trga ležijo v zgodovinsko močnem gospodarstvu, infrastrukturi in mnogih naravnih resursih. Za podjetje Weiler Abrasives, d. o. o., ki je vstopilo na ta trg in se osredotoča na panogo umetnih brusov, južnoafriški trg predstavlja veliko priložnost za povečanje lastne prodaje rezalnih in brusnih ploščic predvsem zaradi sklenjenega partnerstva z lokalnim južnoafriškim podjetjem. Vendar pa je zaradi trenutno slabšega gospodarskega stanja v Republiki Južne Afrike potrebna ocena vseh dejavnikov, ki bodo vplivali na nadaljnje poslovanje podjetja. V diplomskem delu se osredotočamo na dejavnike in lastnosti trga južnoafriške republike, ki se navezujejo na panogo umetnih brusov. V drugem poglavju opisujemo deželno in panožno okolje. V tretjem poglavju obravnavamo mednarodne poslovne aktivnosti ter njihovo povezanost s poslovnimi procesi podjetja. V četrtem poglavju analiziramo deželno okolje južnoafriškega trga, skladno z dimenzijami tega okolja, ki so opisane v drugem poglavju. V petem poglavju predstavljamo in analiziramo panogo umetnih brusov in poslovanje podjetja Weiler Abrasives, d. o. o., na južnoafriškem trgu, vključno z izvedbo SWOT analize in opredelitvijo tržnih potencialov podjetja na tem trgu.
Ključne besede: tržni potencial, Republika Južne Afrike, umetni brusi, SWOT analiza, mednarodne poslovne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 20.06.2023; Ogledov: 649; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Diplomsko nalogo sestavljata dva dela, teoretičen in praktičen. V teoretičnem delu smo razdelali poslovno okolje podjetja in predstavili njegovo pomembnost za podjetje. Našteli smo nekaj lastnosti poslovnega okolja in pojasnili načine odzivov nanj. Nato smo predstavili lesno industrijo v Sloveniji in jo za lažje preučevanje razdelili na lesnopredelovalno, pohištveno in gradbeno. Da smo zajeli čim več dejavnikov zunanjega okolja, ki so politični, pravni, ekonomski, socialni, kulturni in tehnološki, smo se odločili pojasniti in kasneje uporabiti PEST-analizo okolja podjetja. PEST-analizo smo opredelili, podali praktične primere in pojasnili pozitivne in negativne vplive na podjetje. Nismo preučevali le zunanjega okolja, ampak tudi notranje. V ta namen smo izbrali SWOT-analizo, s katero preučimo prednosti in slabosti notranjega okolja ter priložnosti in nevarnosti zunanjega poslovnega okolja. SWOT-analiza omogoči primerjanje notranjih in zunanjih dejavnikov. V praktičnem delu smo se odločili za izvedbo PEST in SWOT-analize. Za lažje razumevanje smo izbrali tri podjetja, ki predstavljajo pohištveno, lesnopredelovalno in gradbeno industrijo. PEST-analiza je združevala zunanje dejavnike vseh treh podjetij. Nobeno izbrano podjetje v obdobju svojega poslovanja ni opravilo analize poslovnega okolja. Ugotovljeno je bilo, da se vsa obravnavana podjetja srečujejo s podobnimi težavami. Izpostavljajo pomanjkanje delovne sile, slabo izobraženost obstoječe delovne sile (kar kaže na razkorak s srednješolskim izobraževalnim sistemom). Pestijo jih tudi nihajoče cene materiala. Navajajo malo priložnosti zunanjega okolja, ker imajo polno zasedenost proizvodnje in razpoložljiva sredstva namenjajo v povečan obseg proizvodnje. Ugotovitve smo na kratko povzeli v tabelah. SWOT-analiza je bila lažje izvedljiva, ker so podjetja lažje navajala notranje dejavnike poslovnega okolja. Za boljšo preglednost smo obravnavali vsako podjetje posebej. Ugotovili smo, da vsa tri podjetja posvečajo veliko več pozornosti notranjemu okolju. Ko pride do poslabšanja stanja v zunanjem poslovnem okolju, jih skušajo odpraviti čim hitreje brez vzbujanja posebne pozornosti. Podjetje Adego, d.o.o., ki je predstavljalo pohištveno industrijo, kot svoje prednosti navaja kakovostne izdelke, tehnološko dodelano proizvodnjo in lojalne kupce. Noah, d.o.o. smo izbrali kot predstavnika gradbene industrije. Zaradi nihajočih cen materiala so preučili možnost lastne proizvodnje, ki bi bila sicer mogoča, a so se cene materiala dovolj umirile, da so idejo opustili. So edino podjetje, ki je navajalo dvig povpraševanja med pandemijo. Podjetje Ruševec, d.o.o., smo obravnavali kot lesnopredelovalno podjetje. V podjetju poudarjajo pomen tradicionalnih postopkov predelave, lokalnih dobaviteljev in kakovosti proizvodov. V sklepu smo preučeno teoretično znanje smiselno povezali s praktičnim delom diplomske naloge. Ugotovili smo, da se podjetja soočajo s podobno problematiko, kot smo zapisali v teoretičnem delu. Štiri predpostavljene hipoteze smo potrdili. Zavrgli smo hipotezo, ki predpostavlja, da je za konkurenčnost in vstop na trg v lesni industriji potrebna visoka tehnološka opremljenost. Razlog je, da podjetja ne proizvajajo tako zahtevnih produktov, da bi potrebovala tehnološko dovršeno opremo. Izkazalo se je, da starost opreme ni ključnega pomena. V slovenski lesni industriji se je SWOT-analiza izkazala za primernejšo.
Ključne besede: lesna industrija v Sloveniji, poslovno okolje podjetja, PEST-analiza, SWOT-analiza.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1210; Prenosov: 188
Celotno besedilo (597,39 KB)