| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Parametrični in neparametrični pristopi za odkrivanje trenda v časovnih vrstah
Tadeja Kraner Šumenjak, Vilma Sem, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Eno od najpogosteje uporabljenih orodij za odkrivanje sprememb v časovnih vrstah je analiza trenda. Obstaja veliko parametričnih in neparametričnih testov za odkrivanje za odkrivanje značilnih trendov v časovnih vrstah. Slednji se pogosteje uporabljajo zaradi manjšega števila predpostavk potrebnihza njihovo izvedbo. Najpogosteje uporabljen test za odkrivanje značilnih trendov je Mann-Kendallov test, ki še vedno zahteva, da so vzorčni podatki neodvisni. Za odstranitev vpliva serialne korelacije v Mann-Kendallovem testu so bili vpeljani različni popravki in metode pred-beljenja. V članku je pregled najpogosteje uporabljenih pristopov za odkrivanje trenda v časovnih vrstah ob prisotnosti serialne korelacije ali brez nje. Na koncu so te metode uporabljene še na realnih podatkih.
Ključne besede: analiza trenda, metoda najmanjših kvadratov, Mann-Kendallov test, korelacijski koeficient, avtokorelacija, pred-beljenje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1311; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (394,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
NEKATERI TESTI ZA ODKRIVANJE TRENDOV IN PRELOMNIH TOČK NA KLIMATSKIH PODATKIH ZA SLOVENIJO
Vesna Medved, 2012, diplomsko delo

Opis: Na podlagi podatkov o temperaturah zraka in količini padavin, ki smo jih pridobili iz arhivov urada Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), smo proučevali trende v Sloveniji od leta 1951 do 2010. Iz povprečnih dnevnih temperatur zraka in dnevnih količin padavin smo za 13 reprezentativnih meteoroloških postaj izračunali letna in polletna povprečja za temperature ter letno in polletno količino padavin. Rezultati različnih testov za ugotavljanje trendov so v večini primerov pokazali značilne trende povprečnih letnih in polletnih temperatur. Izjema je bil Portorož pri vseh analiziranih časovnih vrstah, prav tako statistično značilnega trenda nismo opazili pri hladni polovici leta v Jeruzalemu, Črnomlju, Kredarici in Bilju. Letne in polletne količine padavin v opazovanem obdobju niso kazale značilnih trendov, pri tem je bila izjema Kočevje pri vseh časovnih vrstah in Bilje v hladni polovici leta. Nadalje smo z računalniškim programom Change-Point Analyser ugotavljali prelomna leta za vse časovne vrste izbranih meteoroloških postaj. Ugotovili smo, da je bilo prelomno leto za časovno vrsto povprečnih temperatur zraka v topli polovici leta pri večini postaj okoli leta 1981, za hladno polovico okoli leta 1987 in za celoletno obdobje okoli leta 1988. Pri podatkih o količini padavin smo prelomna leta zaznali le za nekatere meteorološke postaje.
Ključne besede: padavine, temperature, Slovenija, analiza trenda, prelomna točka
Objavljeno v DKUM: 22.10.2012; Ogledov: 1633; Prenosov: 159  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (889,39 KB)

4.
TEHNIČNA ANALIZA IN NJENA UPORABA NA DELNIŠKIH IN VALUTNIH TRGIH
Klemen Grobelnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Z razvojem informacijske tehnologije ter pojavom vedno več preprostih trgovalnih platform, ki jih ponujajo razne investicijske družbe ter banke, se vedno več posameznikov odloča za samostojno trgovanje, ki naj bi prineslo velike dobičke. Posamezniki se velikokrat premalo zavedajo tveganja, ki je s samostojnim vstopom na delniške, valutne trge prisotno. Vlagatelji potrebujejo za trgovanje na podlagi tehničnih dejavnikov ogromno teoretičnega znanja in predhodnih izkušenj, zato tehnična analiza ni primerna za neizkušene vlagatelje. Neizkušeni vlagatelji hitro padejo pod vpliv čustev, saj niso prepričani kako določena tehnična orodja med sabo delujejo in jih ne znajo povezati in interpretirati kot celoto. Spoznali smo cenovne grafe, definicijo trenda, območje odpor in podpor, cenovne vzorce obrata in nadaljevanja trenda, ki so eni ključnih dejavnikov pri procesu odločanja za vstop in izstop na trg. Določili smo pomembnejše indikatorje tehnične analize. V prvi skupini so indikatorji, ki pridejo bolj do izraza v močnem trendu bodisi navzgor ali navzdol. Med kazalnike močnega trenda spadajo drseče sredine, MACD — konvergenca in divergenca drsečih sredin, Bollingerjeve ovojnice. V drugo skupino pa spadajo indikatorji, ki postanejo zelo uporabni v času, ko ni izrazitega trenda in se trg nahaja v stranskem trendu oziroma v trgovalnem območju. Najpomembnejša indikatorja v tej skupini sta RSI — indeks relativne moči in počasna stohastika, ki ju uporablja večina trgovalcev. Nastavitve posameznih kazalnikov so odvisne od vsakega finančnega instrumenta in trga posebej. Teoretično znanje smo prenesli na praktične primere, ki so bili narejeni na eni od trgovalnih platform, kjer lahko investitor uporablja različna orodja tehnične analize in trguje na svetovnih, najbolj likvidnih, delniških in valutnih trgih. S trgovanjem po tržnih cenah smo prikazali, kako zelo uporabna je lahko tehnična analiza v realnem svetu. Naredili smo posle na različnih časovnih grafih, pri katerih so bili glavni razlogi za vstop in izstop iz pozicij različna analitična orodja, ki se uporabljajo pri uporabi tehnične analize. Trgovalni primeri so bili izvedeni na različnih finančnih instrumentih in prav tako na različnih trgih s čimer smo dokazali, da tehnična analiza deluje enako na različnih časovnih okvirjih in na raznih likvidnih trgih.
Ključne besede: TEHNIČNA ANALIZA, GRAFI, TREND, LINIJA PODPORE IN ODPORA, VZORCI NADALJEVANJA TRENDA, VZORCI OBRATA TRENDA, INDIKATORJI, SIMETRIČNI TRIKOTNIK, PADAJOČI TRIKOTNIK, NARAŠČAJOČI TRIKOTNIK, GARTLEY, VZOREC METULJA, POČASNA STOHASTIKA, INDEKS RELATIVNE MOČI, NAVADNE DRSEČE SREDINE, EKSPONENTNE DRSEČE SREDINE, ELLIOTOVI VALOVI, KONVERGENCA DIVERGENCA DRSEČIH SREDIN, BOLINGERJEVE OVOJNICE, EUR/USD, S&P500, DAX30
Objavljeno v DKUM: 17.06.2010; Ogledov: 2617; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici