| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza trga kriptovalut s postopki slepega ločevanja izvorov
Jan Mikolič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu izvedemo analizo trga kriptovalut z metodami slepega ločevanja izvorov. Osredotočimo se na algoritma FastICA in SOBI. Preizkusimo različne vrednosti vhodnih parametrov in stroškovnih funkcij. Ugotovimo, da je algoritem SOBI s številom zakasnitev 400 primernejši, saj izkorišča časovno strukturo zgodovinskih cen kriptovalut. Na podlagi mešalnega modela kriptovalute gručimo v skupine, na katere vplivajo podobni dejavniki. Predstavimo model za napovedovanje cen kriptovalut na podlagi izračunanih neodvisnih komponent. Zaključimo z ugotovitvijo, da napovedovanje cen kriptovalut zgolj na podlagi zgodovinskih podatkov o cenah najverjetneje ni možno ne glede na napovedovalni model in predhodne transformacije.
Keywords: kriptovalute, analiza neodvisnih komponent, slepo ločevanje izvorov, napovedovanje časovnih vrst, FastICA, SOBI
Published: 12.02.2020; Views: 767; Downloads: 126
.pdf Full text (1,78 MB)

2.
Uporaba nevronskih mrež za napoved pretovora v Luki Koper, d.d.
Tom Žumer, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Uspešne odločitve podjetij med drugim temeljijo tudi na napovedih. Le-te morajo biti dobre in natančne, da lahko podjetja ohranjajo svojo konkurenčno prednost. Napovedi se danes izvajajo z naprednejšimi metodami, med katere spadajo tudi nevronske mreže. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali so umetne nevronske mreže primerne za napovedovanje pretovora v Luki Koper, d. d. Podatki pretovora so bili sestavljeni iz generalnega in tekočega tovora, zaradi česar smo razvili dva modela umetne nevronske mreže, in sicer model mreže časovne vrste generalnega tovora in model mreže časovne vrste tekočega tovora. Modela vsebujeta t. i. NARX (ang. nonlinear autoregressive network with exogenous inputs) arhitekturo nevronske mreže. Izdelavo modela smo razdelili v dva koraka. V prvem koraku smo naredili redukcijo makroekonomskih kazalnikov, ki so nam predstavljali eksogene vhode modela. Izvedli smo jo z metodo analize glavnih komponent v kombinaciji z Monte Carlo simulacijo ter multiplo linearno regresijo. Modelu umetne nevronske mreže generalnega tovora smo namenili deset spremenljivk, modelu za tekoči tovor pa smo namenili štiri spremenljivke. V drugem koraku smo razvili umetno nevronsko mrežo generalnega in tekočega tovora. Rezultati obeh modelov so bili zadovoljivi. Poleg solidnega prileganja ocenjenih in dejanskih podatkov pretovora sta modela izpolnila tudi vse kriterije za kakovost modela. Glede na dobljene rezultate obeh modelov menimo, da so umetne nevronske mreže primerne za napovedovanje pretovora v Luki Koper, d. d.
Keywords: umetna nevronska mreža, analiza glavnih komponent, Monte Carlo simulacija, makroekonomski kazalniki, pretovor, napovedovanje, analiza časovnih vrst
Published: 05.06.2017; Views: 984; Downloads: 113
.pdf Full text (4,14 MB)

3.
Palinološka analiza in primerjava peloda jesenske paše domače čebele (Apis mellifera) na različnih lokacijah Prekmurja
Lea Dominko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil analizirati in medsebojno primerjati vzorce peloda jesenske paše domače čebele iz različnih lokacij, izbranih v regiji Prekmurje. Izbrane lokacije so bile Dokležovje, Dobrovnik in Prosečka vas. Pelod smo na vseh lokacijah pobirali v istem časovnem obdobju, in sicer od 1. 9. do 30. 9. 2016. Pobranega smo zamrznili, posušili in shranili do analize. Hkrati s pobiranjem vzorcev smo po vseh lokacijah v radiju petih kilometrov od stojišča čebelnjaka popisovali rastline. Pri mikroskopski analizi peloda sta nas zanimala predvsem vrstna sestava vzorcev in deleži posameznih pelodnih vrst v vzorcih. Iz rezultatov smo lahko razbrali atraktivnost posamezne jeseni cvetoče rastline za čebele, vsakemu vzorcu pa smo določili tudi Shannon-Weaverjev diverzitetni indeks in indeks vrstne poravnanosti. Rezultati so lahko odlično vodilo pri izbiri lokacije stojišča čebelnjaka v Prekmurju. Ugotovili smo, da so se vzorci v določenem obsegu vrstno prekrivali. Deleži posameznih vrst peloda so se od lokacije do lokacije razlikovali, v vseh vzorcih pa smo opazili prevlado pelodnih zrn navadne ajde (Fagopyrum esculentum) in rumene gorjušice (Sinapis arvensis). Čebelam najatraktivnejše vrste rastlin so bile, poleg navedenih dveh, še plazeča detelja (Trifolium repens), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), polajeva materina dušica (Thymus pulegioides), navadni potrošnik (Cichorium intybus) in navadni regrat (Taraxacum officinale). Na podlagi vseh zbranih rezultatov in vrednosti obeh indeksov smo ugotovili, da je bila v času našega vzorčenja peloda najprimernejša lokacija za postavitev čebelnjaka Prosečka vas.
Keywords: domača čebela, Apis mellifera, pelod, analiza peloda, vrstna sestava peloda, deleži posameznih vrst peloda, Shannon-Weaverjev indeks, indeks vrstne poravnanosti, Prekmurje
Published: 26.09.2016; Views: 877; Downloads: 90
.pdf Full text (3,58 MB)

4.
KRATKOROČNO NAPOVEDOVANJE ZGOSTITEV PROMETNEGA TOKA S POMOČJO ANALIZE ČASOVNIH VRST NELINEARNIH DINAMIČNIH SISTEMOV
Anamarija Ljubič Mrgole, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Prometni tok je gibanje motornih vozil na cestni mreži in je kot tak spremenljiv, dinamičen in kompleksen sistem, ki je nelinearen in nepredvidljiv. Pojav zgostitve prometnega toka v cestnem prometu ocenjujemo, ko se prometna obremenitev na določenem odseku prometnice in v določenem časovnem obdobju približa ali prekorači kapaciteto cestne infrastrukture, zato je pod določenimi pogoji mogoče opaziti, v zgostitvi prometnega toka, kaotične parametre. Pregled literature o prometnem toku in povezavi z kaosom nakazuje, da ima tema veliko teoretično in praktično vrednost. Raziskane metode za identifikacijo kaosa v prometnem toku so pokazale omejitve do sedaj uporabljanih metod, hkrati pa nakazale usmeritve za možnost izboljšave identifikacije kaotičnih parametrov v prometnem toku. Predlagana nova metoda kratkoročnega napovedovanja zgostitev v prometnem toku uporablja frekvenčno Wigner-Villerjevo porazdelitev, ki omogoča prikaz kaotičnega atraktorja brez uporabe rekonstrukcije faznega prostora, s tem je mogoče skrajšati čas izračuna napovedi zgostitve prometnega toka in zmanjšati število uporabljenih časovnih vrst. Rezultati eksperimentalnega dela naloge prikazujejo verodostojnost modela identifikacije kaosa in napovedovanja zgostitev v prometnem toku, s primerjavo dobljenih rezultatov kaotične nevronske mreže in usmerjene nevronske mreže, se pokaže da z izpuščenim korakom rekonstrukcije faznega prostora dobimo natančnejšo kratkoročno napoved. Na osnovi dobljenih rezultatov je mogoče sklepati, da je nov model kratkoročnega napovedovanja zgostitev prometnega toka zanesljiv, natančen, verodostojen in veljaven.
Keywords: nelinearni dinamični sistem, Wigner-Ville distribucija, prometni tok, napovedovanje prometa, zgostitev prometnega toka, analiza časovni vrst, identifikacija kaotičnega parametra, nevronske mreže.
Published: 10.08.2015; Views: 1516; Downloads: 145
.pdf Full text (5,85 MB)

5.
VLOGA PSA V OTROŠKI KNJIŽEVNOSTI
Miha Hliš, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vloga psa v otroški književnosti je bila zapisana na podlagi analize kratkih proznih del (kratka realistična zgodba, črtica, pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba) avtorjev Kristine Brenk (Kanglica kaše), Frana Saleškega Finžgarja (Moj Kuža Jazon), Jane Goodall (Doktor Belko), Ivana Cankarja (Psi), Branke Jurca (Čuj prvič v morju in Čuj in osa), Alojza Bolharja (Volk pes in mačka, Železni prstan, Zakaj črti pes mačko, a mačka miš?, Pes in mačka, Pes mačka in volk in zakaj sovraži pes zajca?), Jacoba in Wilhelma Grimma (Bremenski mestni godci in Stari Sultan), Svetlane Makarovič (Kam se je kužku mudilo, Psiček Piki išče zlato in Kužek išče dom), Marjete Novak (Kužmucke), Hayley Daze (Packo najbolj nagajivi kuža: vožnja s čarobno preprogo), Jakoba Kelemine (Pesjan, Kristjan uteče iz pesjanskih rok, Kralj Pesoglav, Pes Marant), Antona Buzetija (Vrabček in stari pes), Matije Valjavca (Pes je ogrizel kugo), Polone Kovač (Težave in sporočila psička Pafija in Pet kužkov išče pravega), in Dima Zupana (Hektor in zrela hruška). Namen diplomskega dela je bil predstaviti psa v vseh funkcijah, v katerih se pojavlja v mladinski književnosti, opredeliti kratke prozne vrste, jih razvrstiti in opisati njihove značilnosti, pri vsaki kratki prozni vrsti pa analizirati primere posameznih del in vlogo živalskega lika (psa). Diplomsko delo je teoretično, zato so bile uporabljene deskriptivna metoda pri opredelitvi in opisovanju kratkih proznih vrst, komparativna metoda pri primerjanju pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah ter metoda analize in sinteze pri analiziranju različnih del kratkih proznih vrst, v katerih nastopa pes (analiza), pri iskanju podobnosti oz. pravila o načinu pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah (sinteza). S pomočjo vseh raziskovalnih metod smo prišli do zanimivih rezultatov. Ugotovili smo, da pes kot lik nastopa v vseh kratkih proznih vrstah, razen v kratki znanstvenofantastični zgodbi. V vseh drugih kratkih proznih vrstah se je lik psa pojavil. Ni nastopal vedno kot glavni lik, je pa prinašal bolj ali manj vidno sporočilo, ki ga bralec (otrok) lahko uporabi za svoje življenje. Prav tako smo ugotovili, da ima vsaka kratka prozna vrsta svoje posebnosti, zato so se tudi lastnosti pasjega lika med seboj razlikovale v pomenu in vlogi. Pri večini primerov je pes nastopal kot pozitiven ali vsaj nevtralen lik. Samo v bajkah je ta lik nosil izrazito negativen predznak, a kljub vsemu prinašal pozitivno sporočilo bralcu. Deloma se je negativni predznak pojavljal tudi v pripovedkah in basnih. V njih je bilo med liki moč zaznati za spoznanje več nasilja kot v drugih kratkih proznih vrstah. Opazili smo, da se psi kot živali pojavljajo samo v realističnih kratkih proznih vrstah, torej v kratki realistični zgodbi in črtici. Personificirani ali poosebljeni psi se pojavljajo samo v sodobni umetni pravljici. Počlovečeni ali antropomorfni psi pa se pojavljajo v vseh drugih kratkih proznih vrstah, torej v ljudski ali folklorni pravljici, klasični umetni pravljici, kratki fantastični zgodbi, bajki, pripovedki, basni in živalski zgodbi. Psi se torej v kratkih proznih vrstah najpogosteje pojavljajo v počlovečeni ali antropomorfni obliki.
Keywords: Opredelitev kratkih proznih vrst, kratka realistična zgodba, črtica, ljudska ali folklorna pravljica, klasična umetna pravljica, sodobna umetna pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba, pojavnost psov, analiza primerov posameznih del, analiza vloge psa.
Published: 28.01.2015; Views: 1574; Downloads: 618
.pdf Full text (596,63 KB)

6.
KULTURNO-ZGODOVINSKI VIDIKI IZOBRAŽEVANJA NA LJUDSKI UNIVERZI ŽALEC
Tadeja Zagoričnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Kulturno-zgodovinski vidiki izobraževanja odraslih na Ljudski univerzi Žalec se v prvem delu osredotoča na teoretična izhodišča izobraževanja odraslih v Sloveniji. S pomočjo deskriptivne metode in številnih spoznanj različnih avtorjev smo opredelili teoretična izhodišča. V diplomskem delu bomo poleg opredelitve izobraževanja odraslih spoznali tudi vrste in vsebine izobraževanja odraslih ter kadrovsko strukturo redno zaposlenih na ljudskih univerzah. Diplomsko delo obravnava tudi krajši pregled zgodovine Žalca. Tema diplomskega dela je izobraževanje odraslih, zato je temu primerno dodan tudi kronološki pregled izobraževanja odraslih v Žalcu preko kulturnih, športnih in drugih društev ter šol za izobraževanje odraslih. V empiričnem delu smo s komparativno metodo in deskriptivno metodo, predvsem pa z metodo sekundarne analize podatkov na izbranih vzorcih raziskali teoretična izhodišča in na osnovi zbranih podatkov iz samoevalvacijskih letnih poročil UPI Ljudske univerze Žalec opredelili raziskovalne hipoteze in jih ob koncu potrdili, delno potrdili ali ovrgli. Iz zbranih podatkov smo naredili analizo po vrsti in vsebini izobraževanja odraslih ter glede na kadrovsko strukturo redno zaposlenih na UPI Ljudski univerzi Žalec v treh različnih obdobij, in sicer izobraževanje odraslih med leti 1994–1997, 2001–2004 in 2007–2010. Končni cilj diplomskega dela je podati primerjavo in ugotovitve pestrosti izobraževanja odraslih glede na vrste, oblike in vsebino ter kadrovsko strukturo redno zaposlenih na UPI Ljudski univerzi Žalec v vseh treh obravnavanih obdobij.
Keywords: Izobraževanje odraslih na UPI Ljudski univerzi Žalec, zgodovina Žalca, izobraževanje odraslih v Žalcu, analiza vrst in vsebin izobraževanja odraslih, kadrovska struktura redno zaposlenih.
Published: 23.05.2013; Views: 2139; Downloads: 167
.pdf Full text (734,19 KB)

7.
8.
9.
Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica