1. |
2. Vloga medicinske sestre pri preventivi alkoholizma pri odraslih osebahMonika Krivec, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Alkohol je eden izmed vodilnih vzrokov bolezni, ki ga je možno preprečiti s preventivo. Pri preventivi so vključeni različni zdravstveni profili, eni izmed teh so tudi medicinske sestre. Prav medicinske sestre imajo pomembno vlogo zaradi tesnega stika in rednega stika z bolnikom. Namen zaključnega dela je raziskati preventivo alkoholizma in vlogo medicinske sestre pri odraslih.
Metode: Pridobljene podatke smo sistematično preučili in jih analizirali. Iskali smo jih v mednarodnih podatkovnih bazah: CHINAL, PubMed in MEDLINE. Z Boolovimi operaterji smo poiskali niz ključnih besed. Vse zadetke smo pregledali in jih predstavili s pomočjo PRISMA-diagrama (Moher, et al., 2009). Za kritično oceno člankov smo uporabili orodje Joanna Briggs Institute (JBI).
Rezultati: Uporabili smo 7 člankov, ki so ustrezali naši temi. Velik pomen imajo preventiva, uporaba presejalnih orodij in ustrezno izobraženo medicinsko osebje, kjer imajo posebno vlogo medicinske sestre. Pomembno je, da se izobražujejo v komunikacijskih tehnikah. Kot učinkovita tehnika se je izkazala metoda z računalniškim preverjanjem uporabe alkohola in s kratko intervencijo kot tudi skupinske kratke intervencije z medicinskimi sestrami.
Razprava in sklep: Alkoholizem je vse pogostejši, zato je pomembno, da se izvaja preventiva za zgodnje odkrivanje alkoholizma. Medicinske sestre igrajo pomembno vlogo pri odkrivanju, presejanjih in kratkih intervencijah.
Ključne besede: alkoholizem, preventiva, odrasli, vloga medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 19.08.2022; Ogledov: 898; Prenosov: 192
 Celotno besedilo (1,17 MB) |
3. Zloraba alkohola kot sprožilec nasilja v družini : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAndreja Tratnjek, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomska delo razkriva povezavo med alkoholizmom in nasiljem v družini, ki sta v sodobni družbi globalen problem. Alkoholizem je družbeni problem, ki vpliva na celotno družbeno skupnost. Količina vnosa zaužitega alkohola vpliva na vsakega posameznika drugače, v nekaterih vzbudi pozitivna čustva, pri drugih negativna čustva. Alkohol je tako najpogostejši dejavnik tveganja za razvoj nasilja v družini, ki se kaže v različnih oblikah: psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje.
Nasilje v družini ni enkraten dogodek, ampak je dinamičen proces. V Sloveniji naj bi bila vsaka četrta oseba žrtev nasilja v družini, vendar se podatki iz leta v leto nižajo. Nasilje v družini je posledica zlorabe družbene moči močnejšega člana v družini nad šibkejšim članom. Najpogosteje so žrtve matere in otroci, storilec pa moški član družine.
Raziskava, ki sem jo izvedla v okviru diplomske naloge, razkriva, da velika večina (96%) anketiranih priznava povezavo med zlorabo alkohola in nasilja v družini. Povezava med alkoholom in nasiljem v družini so potrdile tudi raziskave iz tujine, vendar si niso enotne. Nekateri raziskovalci zagovarjajo biološke vidike razvoja nasilja v družini spet drugi sociološke.
Agresivnost in posledično nasilje v družini sta najpogostejši posledici alkoholizma. Na razvoj agresivnega vedenja vplivajo številni dejavniki, med katere spadata tako posameznikove osebnostne značilnosti kot zloraba alkohola.
Alkoholizem je v moderni družbi socialno-ekonomski problem, zato si pred njim ne moremo zatiskati oči. V Sloveniji delujejo številne nevladne organizacije, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja v družini in tudi ozaveščajo širšo javnost o tem družbenem problemu.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, alkoholizem, nasilje, žrtve in storilec, posledice nasilja
Objavljeno v DKUM: 17.02.2021; Ogledov: 1667; Prenosov: 272
Celotno besedilo (822,35 KB) |
4. Stigmatizacija alkoholikov in njihovih družin v domačem okoljuMirjam Paljek, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišče in namen: Osebe odvisne od alkohola se redkeje obravnavajo, kot duševno bolne, pripisuje se jim večja odgovornost za zdravstveno stanje, vzbujajo družbeno neodobravanje in več negativnih čustev. Stigma je porazdeljena na paciente in njihove svojce. Namen diplomskega dela je raziskati problem stigmatizacije oseb odvisnih od alkohola in njihovih družin v domačem okolju.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo pol strukturiranega intervjuja smo intervjuvali 5 zdravljencev. Z metodo odprtega kodiranja smo podatke pregledali in predstavili v tabeli. Med seboj smo jih objektivno primerjali in izpeljali sklepe.
Rezultati: Dve osebi sta bile tekom zdravljenja deležni stigmatizacije s strani družinskih članov in okolice ter ena oseba s strani družine. Vse osebe so poročale o izkušnjah s stigmo po končanem zdravljenju. Stigmatizacijo doživljajo, kot osamljenost, odrinjenost, nezaupanje. Tri osebe povedo, da so stigmatizirani tudi njihovi družinski člani vključno z njihovimi otroci. Le v eni družini o stigmi govorijo in se z njo spopadajo.
Diskusija in zaključek: Osebe odvisne od alkohola stigmatizacijo tekom zdravljenja doživljajo v lastnih družinah ter v okolji katerem živijo. Deležni so nezaupanja, izključevanja, posmehovanja. Po končanem zdravljenju so enako ali še bolj stigmatizirani. Posledično so osamljeni, imajo slabšo samopodobo, težko navezujejo stike in imajo težave na delovnih mestih. Posledice stigmatizacije občutijo tudi njihove družine še posebej otroci. Družine se težko soočajo z stigmo. Le redki se skupaj z družinskimi člani trudijo omiliti posledice stigme.
Ključne besede: alkoholizem, zdravljenje, odnos družbe, diskriminacija, družina
Objavljeno v DKUM: 19.06.2020; Ogledov: 1407; Prenosov: 231
Celotno besedilo (787,22 KB) |
5. Dejavniki tveganja za prekomerno uživanje alkohola pri starostnikihGoran Gjergjek, 2019, diplomsko delo Opis: Alkohol je v Sloveniji precej velik javnozdravstveni problem, ki ne prizadene le posameznika, ampak tudi ljudi okrog njega. Tudi posamezniki v tretjem življenjskem obdobju pijejo alkohol pogosto ter – kar je skrb vzbujajoče – tudi tvegano in škodljivo. Namen diplomskega dela je bil opozoriti na problematiko prekomernega uživanja alkohola pri starostnikih, izpostaviti dejavnike tveganja za prekomerno pitje alkohola in načine za njihovo preprečevanje. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela s študijem slovenske in tuje strokovne literature. Pridobljene podatke smo sistematično pregledali, jih preučili, analizirali in jih smiselno vključili v diplomsko delo. Za pisanje smo uporabili program Microsoft Word. Ugotovitve iz raziskav kažejo, da starejši alkohol uživajo zaradi sprememb ali problemov, ki se v starosti pojavljajo, in sicer so to: upokojitev, osamljenost, izguba bližnje oz. ljubljene osebe. Kot posledice pa se pojavljajo problemi z ravnotežjem, katerim sledijo padci in poškodbe v obliki zlomov, spominske motnje in različna bolezenska stanja – od rakavih, srčno-žilnih in duševnih bolezni. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju alkoholizma je predvsem v ozaveščanju in izobraževanju starejših glede tveganega in prekomernega uživanja alkohola. Tudi pri odvajanju oz. zdravljenju pacienta od alkohola ima s svojo prisotnostjo v timu in pri obravnavi vsakega posameznika nadvse pomembno vlogo. Medicinska sestra je prva v obravnavi, ki posameznika sprejme in ga spremlja skozi celotno obravnavo vse do odpusta. Uživanje alkohola med starejšimi je še vedno sorazmerno slabo raziskano. Dostopni podatki in izkušnje o tem kažejo, da je to velik dejavnik tveganja za vse vidike zdravja v starosti, zato je preprečevanje dejavnikov tveganja izjemno pomembno.
Ključne besede: alkoholizem, vzroki alkoholizma, posledice alkoholizma, starejše prebivalstvo, zasvojenost.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2019; Ogledov: 2392; Prenosov: 383
Celotno besedilo (870,20 KB) |
6. Vpliv odvisnosti od alkohola v družini na družinske odnoseSandra Lubiova, 2019, diplomsko delo Opis: Odvisnost od alkohola v družini se običajno razvija počasi, dolgo in prikrito ter vodi v propadanje družine. Posledice prizadenejo celotno družino, spremenijo se medsebojni odnosi in vrednote. Namen zaključnega dela je predstaviti odvisnost od alkohola v družini in ugotoviti, kakšen vpliv ima odvisnost od alkohola v družini na družinske odnose in kakšni so vzroki za poseganje po alkoholnih pijačah. Uporabili smo kvantitativno metodo dela, v sklopu katere smo izvedli raziskavo z vprašalnikom anonimnega tipa. Rezultati raziskave so pokazali, da večina anketirancev (98 %) meni, da so se spremenili medsebojni odnosi, odkar je v družini prisotna odvisnost od alkohola. Med vzroki za nastanek odvisnosti od alkohola so anketiranci navedli občasno pitje alkohola, ki je prešlo v nenadzorovano pitje, psihične težave, težko otroštvo, slabe družinske vzorce, nerazrešena čustva, pivsko družbo, slab zgled očeta, travme iz otroštva in probleme iz primarne družine, kjer je bila prisotna odvisnost od alkohola. Člani družine so se med seboj oddaljili in se veliko prepirali. Odvisnost od alkohola predstavlja velik družbeni problem; družine trpijo, razpadajo, številne posledice pa prizadenejo predvsem otroke. Menimo, da je zelo pomembno v kakšni družini odraščajo otroci, saj po svojih starših prevzamejo določene vzorce vedenja. Pomemben je prav tako karakter posameznika in njegove zmožnosti reševanja težav ter jasno začrtane meje glede uživanja alkohola.
Ključne besede: Alkoholizem, nasilje v družini, pitje staršev, abstinenčna kriza, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2019; Ogledov: 2325; Prenosov: 429
Celotno besedilo (1,22 MB) |
7. Želja po uživanju alkohola po zdravljenju sindroma odvisnosti od alkoholaNastja Žerak, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča, namen: Poželenje (ang. Craving) je pojav, ki ga začutijo osebe, ki so ali so bile odvisne od katere koli psihoaktivne substance. Želja po pitju alkohola se pojavlja v obliki močnega poželenja po zaužitju alkohola. Osebe, ki se zdravijo zaradi alkoholizma, jo lahko začutijo še dolgo po zaključenem zdravljenju. Namen diplomskega dela je podrobneje opredeliti prisotnost, pojavnost in intenzivnost želje po pitju alkohola pri osebah, ki so zaključile program zdravljenja odvisnosti od alkohola.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli v Društvu zdravljenih alkoholikov Podravje. Inštrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval 12 vprašanj zaprtega tipa in 1 vprašanje odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 50 anketirancev. Vsi so sodelovali prostovoljno, anketni vprašalnik je bil anonimen. Raziskavo smo izvedli marca 2018.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da večina anketirancev želje po pitju alkohola v času prve abstinence ni zaznala ali ni prepoznala. Anketiranci, ki so željo po alkoholu zaznali, so intenzivnost v večini ocenili kot, rahlo, lahko obvladljivo ali kot močno, težko obvladljivo. Večina je pojav želje, časovno opredelila kot redko, kar pomeni 1 krat tedensko ter občasno, kar pomeni več kot 1 krat tedensko. Obstajali so tudi anketiranci, pri katerih se želja pojavljala vsak dan ali več krat na dan.
Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da je bila rehabilitacija, v smeri obvladovanja želje po pitju alkohola, za večino anketirancev uspešna. Rezultati kažejo tudi na uspešnost terapevtskega pristopa programov zdravljenja.
Ključne besede: alkoholizem, zasvojenost, recidiv, pitje alkohola v Sloveniji, zdravljenje alkoholizma
Objavljeno v DKUM: 15.11.2018; Ogledov: 1840; Prenosov: 262
Celotno besedilo (963,94 KB) |
8. Zdravstvenovzgojno delo z alkoholiki in njihovimi svojciPetra Pukmeister, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja obravnavo alkoholizma in zdravljenje le-tega. Nanaša se na predstavitev alkoholizma, njegove opredelitve, posledice in dejavnike, ki posameznike pripeljejo do zatekanja k alkoholnim pijačam. Alkohol ima vpliv tako na odvisnika kot tudi na njegove svojce in znance. Posledice alkoholizma so širšega značaja in problem je prisoten tako na osebni kot na nacionalni – družbeni ravni. Poglavje o alkoholizmu se zaključi s trendi in statistiko na področju pitja alkoholnih pijač, ki je klavrna, a se obenem kažejo znanilci oz. priložnosti za omejitev problema. V drugem sklopu diplomskega dela je preučena vloga medicinske sestre v postopkih zdravljenja in ugotovitve, kako doseči višje število udeležencev pri vseh vrstah zdravljenja. Poleg klasičnih oblik zdravljenja so predstavljene skupinske metode rehabilitacije in družinska terapija. Obe temeljita na samoiniciativi posameznika in trajnosti odločitve o abstinenci.
Ključne besede: alkoholizem, vzroki in posledice alkoholizma, statistika alkoholizma, zdravljenje, skupinska terapija, družinska terapija
Objavljeno v DKUM: 10.01.2018; Ogledov: 1780; Prenosov: 300
Celotno besedilo (658,76 KB) |
9. "DINAMIT-ALKOHOL IN ANTIDINAMIT-ABSTINENCA" PROTIALKOHOLNI BOJ V SLOVENIJI V TRETJEM DESETLETJU 20. STOLETJATea Kmetec, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problem alkoholizma in protialkoholni boj po prvi svetovni vojni do konca tretjega desetletja 20. stoletja. Namen naloge je prikazati, kako so se lotevali reševanja problema alkoholizma katoliški moralisti, ki so se jim kasneje pridružili še drugi meščanski sloji, kot so zdravniki, učitelji, kriminalisti in antropologi. Naloga skuša prikazati, kako si je družba tistega časa predstavljala problem alkoholizma in kakšen odnos so imeli do alkoholikov. Po prvi svetovni vojni se je po začetnem zatišju pijančevanje še bolj razširilo. Protialkoholni boj, ki so ga vodili katoliški moralisti je začel izgubljati moč. Postopoma se je v boj začelo vključevati zdravstvo, dokler ga ni po drugi svetovni vojni prevzelo. V 20. stoletju je dokončno prevladalo spoznanje, da je alkoholik bolnik, ki ga je treba zdraviti. V obravnavanem obdobju so nastajale protialkoholne organizacije. Matična organizacija s sedežem v Ljubljani se je imenovala Sveta vojska in je izdajala protialkoholne časopise: Prerod, Mladi junak in Našo bodočnost. Prerodovci so si zadali cilj, da se bodo borili proti pijančevanju, surovosti in razuzdanosti. Imeli so namen nravno preroditi slovenski narod. Protialkoholni bojevniki so se v prepričanju, da je odrasle alkoholike nemogoče spremeniti, obrnili na mladino. Menili so, da so mladi bolj dovzetni za protialkoholni pouk. Rešitev pa so videli tudi pri ženskah, ki jih je treba primerno izobraziti, da bi lahko ugodno vplivale na otroke in moža. Rešitev so videli tudi v sprejemanju protialkoholnih zakonov, kar pa državnemu vrhu ni bilo v interesu, saj se je od prodanega alkohola steklo veliko denarja v proračun. Alkoholizem je v njihovih očeh povzročal veliko škodo v gospodarstvu in družini v obliki nasilja. Pod vplivom alkohola pa je bilo storjeno veliko zločinov. Alkoholiki so bili za družbo manjvredni, vsi naslednji rodovi pa degenerirani, saj so bili prepričani, da se slab material deduje na prihodnje rodove. Rešitev so predvsem antropologi, zdravniki in kriminalisti videli v evgeniki, po kateri bi s posebnimi metodami (splavi, sterilizacijo) dosegli telesno in duševno zdravje naroda, vendar se metoda na Slovenskem ni obnesla.
Ključne besede: alkoholizem, protialkoholno gibanje, Prerod, Mladi junak, Sveta vojska, abstinenca, degeneracija, katoliški moralisti
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1723; Prenosov: 161
Celotno besedilo (2,11 MB) |
10. RAZVOJ MODELA OCENE TVEGANJA VOZNIKOV S PSIHOFIZIČNIMI OMEJITVAMI PRI NASTANKU PROMETNIH INCIDENTOVNevenka Šestan, 2015, doktorsko delo/naloga Opis: Cilj študije je ugotoviti, ali vozniki, bolniki z epilepsijo, kroničnim alkoholizmom in/ali tveganim pitjem, uživalci psiho aktivnih substanc (PAS), bolniki z drugimi boleznimi živčevja, z duševnimi in vedenjskimi motnjami, s kardiovaskularnimi boleznimi, z diagnozo težjega diabetesa in težjimi okulističnimi boleznimi obravnavani na posebni zdravstveni komisiji (PZK), predstavljajo večje tveganje za povzročitev prometnih nesreč (PN)/cestno prometnih prekrškov (CPP) od voznikov povzročiteljev PN/CPP v Sloveniji, ki teh diagnoz nimajo.
Narejenih je bilo šestnajst študij primerov s kontrolami. Primeri so vozniki, ki so bili v opazovanem obdobju pregledani na PZK in so imeli naslednje diagnoze: epilepsija, kronični alkoholizem /tvegano pitje, uživanje PAS, duševne in vedenjske motnje, bolezni živčevja, kardiovaskularne bolezni, diabetes in bolezni oči. Za vsak primer smo kot kontrolo definirali po spolu in starosti usklajene osebe iz kohorte povzročiteljev PN/CPP v istem opazovanem obdobju. Deskriptivni statistiki je sledilo izračunavanje korelacij med spremenljivkami, izračun t testov oziroma χ2 med primeri in kontrolami za vsako spremenljivko in izračun razmerja obetov.
Vozniki z vodilno diagnozo predhodne poškodbe imajo več kot štirikrat večje obete za povzročitev PN (RO= 4,44; 95% IZ=1,69-11,63) in trikrat večje obete z diagnozo odvisnost (RO= 3,52; 95% IZ= 2,10-5,88), da povzročijo CPP, medtem ko imajo vozniki z boleznimi živčevja petkrat večje obete kot kontrole, da bodo povzročili PN (RO = 5,18; 95% IZ= 2,59 -10,34). Visoko tveganje imajo tudi vozniki z duševnimi in vedenjskimi motnjami (RO = 3,64; 95% IZ = 1,91 - 6,94) in vozniki, ki so odvisni od alkohola ( RO = 1,71; 95% IZ = 1,01 – 2,89). Rezultati za voznike z vodilno diagnozo epilepsija ne kažejo večjega tveganja za CPP/PN.
Novo je odkritje visokega tveganja za PN pri voznikih z diagnozo predhodne poškodbe. Rezultati potrjujejo tudi ugotovitev, da so odvisni vozniki in vozniki s kroničnimi boleznimi dejansko tvegani vozniki. Rezultati za voznike z vodilno diagnozo epilepsija prispevajo k dosedanjim raziskavam, ki voznikov z epilepsijo ne obravnavajo kot tvegane voznike.
Ključne besede: posebna zdravstvena komisija za promet, tvegani vozniki, nesreče v prometu, alkoholizem, epilepsija
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 3256; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,53 MB) |
