| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 74
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Uživanje alkohola in z njim povezana kriminaliteta v Zgornje Savinjski dolini
Hana Poiškruh, 2021, diplomsko delo

Opis: Alkohol je lahko dostopna in družbeno dobro sprejeta droga. Uživanje alkohola kratkoročno in dolgoročno vpliva na zdravje in vedenje posameznika. Posameznik pod vplivom alkohola lahko postane agresiven, nezmožen kontroliranja svojih čustev ali se začne precenjevati. Alkohol lahko vpliva na izvajanje kriminalitete. V zaključnem delu nas je zanimala povezava med uživanjem alkohola in prometno kriminaliteto ter nasiljem v družini. Velik del tradicije Zgornje Savinjske doline je povezan tudi z uživanjem alkohola. V zaključnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, če prebivalci Zgornje Savinjske doline uživajo alkohol, kako pogosto ga, v kakšnih količinah in kako njihovo uživanje alkohola vpliva na njihovo varnost v prometu in morebitno nasilnost do drugih oseb. Ugotavljali smo tudi demografsko strukturo sodelujočih v raziskavi (spol, starost, izobrazba, status in zakonski status). Raziskava je pokazala, da prebivalci Zgornje Savinjske doline najpogosteje alkohol uživajo ob določenih priložnostih. Ugotovili smo, da je več kot polovica prebivalcev Zgornje Savinjske doline, ki uživajo alkohol že vozilo pod vplivom alkohola, večji delež jih je to storilo samo enkrat. Ugotovili smo tudi, da prebivalci Zgornje Savinjske doline pod vplivom alkohola niso nasilni do družinskih članov. Na podlagi rezultatov raziskave bi predlagali več informiranja glede uživanja alkohola in vpliva le tega na vedenje posameznika. Priporočljivo bi bilo izvesti tudi več akcij na področju ozaveščanja prometne varnosti. Predvsem mlajšo populacijo prebivalcev Zgornje Savinjske doline bi bilo potrebno ozaveščati o alkoholu in njegovih negativnih učinkih.
Ključne besede: diplomske naloge, alkohol, kriminaliteta, Zgornje Savinjska dolina, varnost v prometu, nasilje v družini
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 177; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (852,81 KB)

2.
Policijska pooblastila in tehnična sredstva za meritve v cestnem prometu za znižanje števila prometnih nesreč
Tomaž Lenič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je predstavljeno z vidika odkrivanja cestno-prometnih prekrškov, ki so najpogostejši razlogi za povzročitev prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Predstavlja policijska pooblastila in pravno podlago, ki je policistom na razpolago, ter tehnična sredstva, ki jih policisti potrebujejo pri nadzoru cestnega prometa. Predstavili smo tri najpogostejše vzroke, ki imajo za posledico prometne nesreče s telesnimi poškodbami. Kot primarni vzrok smo predstavili hitrost in kot sekundarni vzrok vožnjo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Predstavili smo tehnična sredstva za meritve v cestnem prometu in postopke pri ugotovitvi kršitve. Za primerjavo smo postopke, pooblastila in tehnična sredstva slovenske policije primerjali s policijami drugih evropskih držav. Z raziskavami smo v zaključnem delu ugotovili, da so tehnična sredstva slovenske policije primerljiva s policijami drugih evropskih držav in da slovenska policija po potrebi spremlja inovacije ter nadgrajuje tehnična sredstva. Prav tako smo ugotovili, da se slovenska policija uspešno spoprijema z izboljšanjem prometne varnosti na področju prometnih nesreč, saj se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom med letoma 2010 in 2019 znižalo za 36 ter število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami v istem času za 1.604. K temu so pripomogle preventivne in represivne akcije na področju varnosti cestnega prometa, ki jih policija dosledno izvaja. Policija bi še izboljšala uspešnost pri ugotavljanju cestno-prometnih prekrškov z uveljavitvijo sekcijskega merjenja hitrosti in sistema avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic oziroma z optično prepoznavo registrskih tablic. Ta dva sistema bi bistveno pripomogla k še bolj učinkoviti in usmerjeni prepoznavi najhujših kršiteljev cestno-prometnih predpisov, vendar smo v diplomskem delu ugotovili, da pri uporabi omenjenih sistemov obstajajo omejitve, saj morajo biti skladni z ustavno sodno prakso.
Ključne besede: diplomske naloge, tehnična sredstva, hitrost, alkohol, prepovedane droge, prometne nesreče
Objavljeno: 18.06.2021; Ogledov: 104; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

3.
Odgovorno pitje alkohola med mladimi v Občini Ormož
Boštjan Viher, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Najstništvo in adolescenca sta občutljivi obdobji odraščanja, pogosto povezani z eksperimentiranjem z alkoholom. Namen raziskave je bil proučiti tvegano pitje alkohola med osnovno- in srednješolci v lokalnem okolju ter prepoznati vpliv alkohola na njihovo zdravje. Metode: Raziskava je bila deskriptivno presečna. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda literature. V vzorec smo vključili de-vetošolce treh osnovnih šol ter dijake 2. letnika Gimnazije Ormož (gimnazijski program in program predšolske vzgoje). Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 125 mladostnikov, starih 14 do 17 let. Kljub zakonskim omejitvam 65 mladostnikov (52 %) z nakupom alkohola ni imelo težav. S prvo alkoholno izkušnjo se je pred 10. letom srečalo 31 mladostnikov (24,8 %), 38 mladostnikom (30,4 %) so alkohol prvič ponudili starši. Najvišji delež opitosti smo zaznali med gimnazijci, vseh 17 (100 %) je bilo v zadnjem mesecu opitih do 2-krat. Negativnih posledic se je zavedalo 90 sodelujočih dijakov (72 %). Razprava in sklep: Rezultati magistrskega dela kažejo, da je uživanje alkoholnih pijač med osnovnošolci in srednješolci v Občini Ormož zelo razširjeno, kar je pogojeno z lahko dostopnostjo do alkohola. Pogovor s starši je varovalni dejavnik glede pitja alkohola pri vseh obravnavanih starostih mladostnika. Iz raziskovalnega vzorca je tudi razvidno, da ima večina mladostnikov bolj ali manj oblikovano mnenje o alkoholu in njegovih posledicah. Pozornost je treba usmeriti na starše in šolske kolektive ter jih pripraviti za pogovarjanje o alkoholu na ustrezen način, tak, ki spodbuja lastno razmišljanje in aktualizira škodljive posledice pitja alkohola za mladostnika.
Ključne besede: alkohol, mladostnik, dejavniki tveganja, škodljivo pitje
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 270; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

4.
Verodostojnost prič pod vplivom alkohola
Kaja Juras, 2020, diplomsko delo

Opis: Preiskovalci želijo od žrtev in prič različnih kaznivih dejanj dobiti verodostojne, kredibilne, točne, natančne podatke oz. take, ki se ujemajo z originalom. Izjave žrtev in prič temeljijo na podlagi njihovega zaznavanja, spomina in zmožnosti spominske obnove, ter priklica podatkov. Poleg tega pa na to vplivajo še drugi dejavniki, zato so lahko podatki, ki jih dobimo od očividcev pogosto napačni oz. vsaj nekoliko spremenjeni. V svoji diplomski nalogi sem raziskovala vpliv alkohola, enega izmed možnih dejavnikov . Alkohol, je močno prisotna in vsesplošno sprejeta droga današnje družbe. Pivo, vino, žganje in druge alkoholne pijače so že stalnica na različnih družabnih dogodkih. Poleg tega je alkohol pogost spremljevalec tudi pri različnih prekrških in kaznivih dejanjih. Opiti ljudje hitreje postanejo žrtve, hkrati pa tudi veliko pogosteje storijo kakšno kaznivo dejanje, saj alkohol kot psihoaktivna substanca negativno vpliva na naše vedenje in razmišljanje, ter na druge kognitivne sposobnosti – zaznavanje, mišljenje, spominjanje. Vendar je učinek alkohola odvisen tudi od vsakega posameznika in njegovih lastnosti, zato je še toliko težje presoditi kako verodostojne so priče pod vplivom alkohola. V diplomski nalogi je tako predstavljen alkohol, njegovi učinki in posledice za zdravje. Poleg tega je opisano tudi delovanje našega spomina, zakaj pride do spominskih napak in pozabljanja, ter tehnike kako lahko podatke prikličemo nazaj v naš spomin. V drugem delu pa so predstavljene ugotovitve, s katerimi si lahko pomagamo pri zaslišanju prič pod vplivom alkohola, ter ugotavljanju njihove sugestibilnosti in verodostojnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, alkohol, spomin, očividci, kaznivo dejanje
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 258; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (815,31 KB)

5.
Razširjenost akademskega dopinga med študenti zdravstvene nege v Sloveniji
Jošt Beguš, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Definirali smo izraz akademski doping ter pregledali in analizirali strokovno literaturo s tega področja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili študenti na treh visokošolskih institucijah v Sloveniji, kjer se izvaja program zdravstvene nege. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja ter deskriptivno metodo dela. Rezultati: Na podlagi vprašalnika smo ugotovili 85 % razširjenost izdelkov z blagimi psihoaktivnimi učinki in 15 % razširjenost močnejših psihoaktivnih učinkovin za namene akademskega dopinga. Razprava: Ugotovili smo, da se posluževanje akademskega dopinga glede na spol ne razlikuje. Prav tako smo predstavili najpogosteje uporabljene učinkovine za namene akademskega dopinga. Primerjali smo rezultate svoje raziskave z rezultati drugih (tujih) raziskav ter ugotovili, da je odstotek razširjenosti akademskega dopinga pri študentih zdravstvene nege v Sloveniji primerljiv z odstotkom razširjenosti akademskega dopinga študentov drugih študijskih programov, na drugih visokošolskih zavodih ter v drugih državah. Sklep: Razširjenost akademskega dopinga med študenti zdravstvene nege v Sloveniji smo ocenili na relativno nizko. Raziskava je prav tako pokazala, da študenti zdravstvene nege po večini niso naklonjeni akademskemu dopingu ter da bolj odprte regulacije s tega področja ne bi podprli.
Ključne besede: akademski doping, droge, alkohol, študenti zdravstvene nege
Objavljeno: 30.06.2020; Ogledov: 379; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
Vezava encimov na površinsko modificirane magnetne nosilce
Katja Vasić, 2020, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija zajema dva dela, v prvem delu smo se osredotočili na sintezo magnetnega nosilca, modificiranega z organskim polimerom karboksimetil dekstranom (CMD). V sintezni postopek smo vpeljali tri različne koncentracije CMD (0,25 g/mL, 0,40 g/mL in 0,50 g/mL CMD) ter sintetizirali tri različne modificirane magnetne nanodelce (CMD1-MNPs, CMD2-MNPs in CMD3-MNPs). Sintetizirane CMD-MNPs smo okarakterizirali z različnimi analiznimi metodami: Fourier-transformirano infrardečo spektroskopijo (FT-IR), termogravimetrično analizo (TGA), vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), energijsko disperzijsko spektroskopijo (EDS), transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM), z meritvami dinamičnega sipanja svetlobe (DLS). Magnetne lastnosti smo določili z elektronsko paramagnetno resonanco (EPR) in vibracijskim magnetometrom (VSM). Uspešno smo sintetizirali magnetne nosilce CMD-MNPs z ozkimi porazdelitvami nanovelikosti od 27-30 nm. S FT-IR analizo smo določili prisotnost karboksilnih in hidroksilnih skupin na površini CMD-MNPs, kar potrjuje prisotnost polimerne prevleke CMD na sintetiziranih MNPs. Z meritvami EPR in VSM smo dokazali, da imajo sintetizirani CMD-MNPs magnetne lastnosti ter feromagnetni sistem. Določili smo inhibitorne lastnosti CMD-MNPs na rast dveh bakterijskih kultur. Inhibitorne učinke na rast testnih mikroorganizmov smo zaznali pri CMD3-MNPs, medtem ko ostali CMD-MNPs in neprevlečeni MNPs ne izkazujejo antimikrobne učinkovitosti. Proučevali smo tudi inhibitorne lastnosti MNPs modificiranih s hitozanom (HIT-MNPs) in aminosilanom (AMS-MNPs) na petih različnih bakterijskih kulturah, pri katerih nismo zaznali inhibiornega učinka na rast izbranih mikororganizmov. Za nadaljnje raziskave smo izbrali CMD3-MNPs, na katerega smo vezali encim alkohol dehidrogenazo (ADH). V drugem delu doktorske disertacije smo nosilec CMD3-MNPs površinsko funkcionalizirali z epiklorohidrinom (EClH). Optimalna koncentracija EClH je znašala 4 % (v/v). Proučevali smo vpliv različnih procesnih parametrov na preostalo aktivnost in učinkovitost imobilizacije ADH na CMD3-MNPs. Pri optimalnih pogojih imobilizacije ADH na CMD3-MNPs smo dosegli 89,6 % preostalo aktivnost imobilizirane ADH in 99,5 % učinkovitost imobilizacije. Nadaljevali smo s postopkom koimobilizacije, pri čemer smo na funkcionaliziran nosilec CMD3-MNPs koimobilizirali encim ADH in kofaktor β-nikotinamid adenin dinukleotid (β-NAD). S spreminjanjem procesnih parametrov smo proučevali njihov vpliv na preostalo aktivnost imobilizirane ADH s kofaktorjem β-NAD na CMD3-MNPs in učinkovitost koimobilizacije. Pri optimalnih pogojih koimobilizacije ADH in β-NAD na CMD3-MNPs smo dosegli 73,3 % preostalo aktivnost ADH ter 93,8 % učinkovitost imobilizacije. Izvedli smo še študijo termične stabilnosti proste ADH, ADH imobilizirane na CMD3-MNPs in ADH koimobilizirane z β-NAD na CMD3-MNPs pri različnih temperaturah. ADH imobilizirana na CMD3-MNPs je ohranila skoraj 60 % svoje začetne aktivnosti po 24. urah inkubacije pri temperaturah 20 °C in 40 °C. ADH koimobilizirana z β-NAD na CMD3-MNPs je pri temperaturi 30 °C ohranila 75,4 % začetne aktivnosti, pri 50 °C pa 66,5 % začetne aktivnosti po 5. urah inkubacije. Proučili smo še stabilnost ADH imobilizirane na CMD3-MNPs in ADH koimobilizirane z β-NAD na CMD3-MNPs, ki smo ju skladiščili pri 4 °C. Po treh tednih sta obe obliki imobilizrane ADH ohranili 60 % svoje začetne aktivnosti. Magnetne nosilce HIT-MNPs in AMS-MNPs smo funkcionalizirali z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom (GA) in amino-donorjem pentaetilenheksaminom (PEHA), na katere smo imobilizirali encim β-galaktozidazo (β-GAL) ter optimirali koncentraciji GA in PEHA. Pri kombinaciji obeh GA in PEHA smo dosegli hiperaktivacijo encima (128,9 %), do katere pride zaradi konformacijskih sprememb encima. Hiperaktivacijo smo dosegli tudi pri imobilizaciji β-GAL na AMS-MNPs. Najvišjo preostalo aktivnost β-GAL smo dosegli, kadar smo kot mrežni povezovalec uporabili 20 % (v/v) PEHA (154,4 %).
Ključne besede: magnetni nanodelci, karboksimetil dekstran, karakterizacijska analiza, funkcionalizacija, epoksi zamreževanje, epiklorohidrin, glutaraldehid, encimi, imobilizacija, koimobilizacija, β-nikotinamid adenin dinukleotid, alkohol dehidrogenaza, β-galaktozidaza, kinetični parametri
Objavljeno: 13.05.2020; Ogledov: 745; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (9,26 MB)

7.
Spremembe življenjskega sloga pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu
Mateja Krajnc, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Akutni miokardni infarkt in ostale pridružene bolezni v sklopu akutnega koronarnega sindroma predstavljajo globalni problem. Raziskave ugotavljajo, da pacienti po zdravljenju akutnega miokardnega infarkta ne spremenijo nezdravega življenjskega sloga, predvsem z vidika prehranjevanja, kajenja, uživanja alkohola in telesne aktivnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti življenjski slog pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu po opravljeni kardiološki rehabilitaciji. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabili smo metodo anketiranja. Zajeli smo paciente (n = 65) po prebolelem akutnem miokardnem infarktu in opravljeni kardiološki rehabilitaciji, vzorec je bil priložnostni. Za prikaz in analizo podatkov smo uporabili metodo deskriptivne statistike. Rezultati: Anketiranci imajo v povprečju povišano telesno težo in indeks telesne mase. V večji meri uživajo zdrava živila, se izogibajo nezdravim jedem in pijačam, več kot polovica jih je opustila kajenje, v zmernih količinah uživajo alkohol, prav tako pa se je povečala količina rekreativnega gibanja. V manjši meri anketiranci niso spremenili življenjskega sloga. Še vedno so prisotni vzorci nezdravih življenjskih navad, kot so kajenje, pitje alkohola in zmanjšanje telesne aktivnosti. Glede na izobrazbeno strukturo pa so udeleženci z višjo izobrazbo imeli podobne prehranjevalne navade, opustili so kajenje in pitje alkohola, niso pa povečali dnevne količine telesne dejavnosti. Diskusija: Rezultati kažejo, da so anketiranci po prebolelem akutnem miokardnem infarktu v večini spremenili življenjski slog. Obstajajo tudi anketiranci, ki življenjskega sloga niso spremenili. Rehabilitacija in sprememba življenjskega sloga pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu, v nekaterih primerih ostaja težava. Ključne besede: srčna kap, prehrana, kajenje, alkohol, telesna aktivnost, vedenje
Ključne besede: srčna kap, prehrana, kajenje, alkohol, telesna aktivnost, vedenje
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 585; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

8.
Prostorski vzorec prometnih nesreč zaradi vpilva alkohola
Tjaša Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo daje vpogled v stanje prometnih nesreč zaradi vpliva alkohola v Sloveniji v obdobju 2007–2017. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so pereči problem družbe in navsezadnje tudi države same, saj so stroški, ki so povezani s pitjem alkohola in prometnimi nesrečami, visoki. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so se v primerjavi s prejšnjimi desetletji zmanjšale, a kljub temu število teh še vedno ostaja visoko. V raziskavi smo uporabili geografske informacijske sisteme ter z javno dostopnimi podatki o prometnih nesrečah naredili prostorsko statistične analize, z namenom, da bi ugotovili v katerih slovenskih občinah je gostota prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti največja. Rezultate, ki smo jih dobili, smo povezali s socio-ekonomskimi kazalci posameznih občin, kot so število prebivalcev, izobrazba prebivalcev, indeks staranja prebivalcev, število registriranih vozil ter koeficient razvitosti občine. Ugotovili smo, da med njimi in prometnimi nesrečami zaradi alkoholiziranosti obstaja povezava.
Ključne besede: Prometne nesreče, alkohol, prostorski vzorec, socio-ekonomski kazalci.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 477; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

9.
Koimobilizacija alkohol dehidrogenaze in nikotinamid adenin dinukleotida na magnetne nanodelce
Tina Oprešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil sintetizirati magnetne nanodelce s koprecipitacijo železovih oksidov, jih prevleči z CM-dekstranom ter na njih preučiti koimobilizacijo encima ADH ter kofaktorja NAD+. Po aktivaciji nanonosilcev z mrežnim povezovalcem EClH smo na njih koimobilizirali ADH in NAD+. Prostemu in imobiliziranemu encimu smo določali aktivnost z encimskim aktivnostnim testom ter izračunali preostalo aktivnost encima. Bradfordova metoda nam je služila za določanje koncentracije proteinov, s pomočjo katere smo imobilizirani ADH izračunali učinkovitost imobilizacije. Postopek koimobilizacije smo optimizirali s spreminjanjem imobilizacijskih pogojev, in sicer mase magnetnih nanodelcev, izbire mrežnega povezovalca (EClH ali GA), časa aktivacije magnetnih nanodelcev, zaporedja, časa in temperature koimobilizacije, koncentracije kofaktorja in koncentracije encima. Po določitvi optimalnih pogojev smo raziskali termično stabilnost prostega in imobiliziranega encima ter možnost skladiščenja imobiliziranega encima. Eksperimentalno smo Michaelisovi konstanti določili (KM) prosti in imobilizirani ADH. Pri optimalnih imobilizacijskih pogojih (50 mg magnetnih nanodelcev, 2 h aktivacije nanonosilcev z EClH, 2 h imobilizacije NAD+ s koncentracijo 20 mM, 4 h imobilizacije ADH s koncentracijo 0,01 mg/mL, sobna temperatura, hitrost stresanja 350 obr/min) smo dosegli najvišjo 73 % preostalo aktivnost ADH in 94 % učinkovitost imobilizacije. Imobiliziran encim je bil v primerjavi s prostim encimom termično stabilnejši, prav tako ga je bilo mogoče skladiščiti pri 4 °C. Eksperimentalno določena KM je bila pri imobilizirani ADH višja.
Ključne besede: alkohol dehidrogenaza, NAD+, koimobilizacija, magnetni nanodelci, CM-dekstran
Objavljeno: 04.07.2019; Ogledov: 518; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

10.
Imobilizacija encima alkohol dehidrogenaze na dekstranske magnetne nanodelce
Ela Pintar, 2019, diplomsko delo

Opis: Imobilizacija encima na nosilec vpliva na stabilnost in aktivnost encima. V diplomskem delu je prikazana študija imobilizacije encima alkohol dehidrogenaze (ADH) na magnetne maghemitne nanodelce, prevlečene s karboksimetil dekstranom (CM-dekstranom). Imobiliziranemu encimu smo aktivnost določali po encimskem testu z merjenem absorbance s spektrofotometrom pri 340 nm, preostalo specifično aktivnost pa izračunali s primerjanjem aktivnosti imobiliziranega z aktivnostjo prostega encima. Določevali smo tudi učinkovitost imobilizacije, in sicer z merjenjem koncentracije proteinov po Bradfordovi metodi pri valovni dolžini 595 nm. Cilj je bil ugotoviti optimalne imobilizacijske pogoje za čim višjo preostalo specifično aktivnost imobiliziranega encima. Pogoje smo spreminjali postopoma in v vsakem naslednjem koraku uporabili optimalne pogoje prejšnjega koraka. Osnovna imobilizacija je potekala 2 uri na 20 °C, hitrost stresanja je bila 300 rpm, pH imobilizacijskega medija pa 7.5, na delce smo dodali 4 % (v/v) epiklorohidrina (ECH) in 0.02 mg/mL encima ADH. Na začetku smo raziskovali vpliv koncentracije ECH, ugotovili smo, da dobimo najvišje preostale aktivnosti imobiliziranega encima pri 4 % (v/v). Naslednji parameter je bila temperatura, ki smo jo za optimalne rezultate znižali na 4 °C. Povečali smo tudi hitrost stresanja na 500 rpm. Najvišje preostale aktivnosti imobiliziranega encima za optimalen pH medija, čas imobilizacije in koncentracijo encima pa so ostale enake, kot pri osnovni imobilizaciji, torej pH 7.5, čas imobilizacije 2 uri in koncentracija encima 0.02 mg/mL. Raziskovali smo tudi stabilnost imobiliziranega encima po 3 h, 5 h in 24 h na 20 °C in 40 °C, za encim, imobiliziran v osnovnih in optimalnih pogojih. Preverjali smo tudi možnosti shranjevanja imobiliziranega encima na 4 °C, za osnovno imobilizacijo 22 dni, za optimalno pa 30 dni. V obeh primerih smo ugotovili, da imobiliziran encim dobro ohranja aktivnost tudi po daljšem časovnem obdobju.
Ključne besede: alkohol dehidrogenaza, CM-dekstran, imobilizacija, maghemitni nanodelci, preostala specifična aktivnost, stabilizacija encima
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 607; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici