Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uporaba nevronskih mrež je vedno bolj razširjena, tako v vsakdanjem življenju kot na različnih raziskovalnih področjih. Kljub razširjeni uporabi pa obstajajo raziskovalni problemi, kjer uporabna vrednost nevronskih mrež še ni bila preverjena. Eno izmed takšnih področij je iskanje binarnih sekvenc z nizko avtokorelacijo (ang. low-autocorelation binary sequence), pri katerem se iščejo binarna zaporedja različnih dolžin, ki imajo čim manjšo vrednost avtokorelacije. Takšne sekvence se zaradi svojih specifičnih lastnosti uporabljajo pri mnogih raziskovalnih področjih, njihovo iskanje pa predstavlja izjemno zahteven kombinatoričen problem. V našem delu predstavimo dve nevronski mreži, ki služita za usmerjanje iskalnega algoritma samoizogibnega sprehoda pri iskanju binarnih sekvenc dolžine 31 in 41. Prva nevronska mreža je učena pravil popačene simetrije. Ta pravila zmanjšajo dimenzijo iskalnega prostora, nevronska mreža pa se jih je uspela naučiti. V želji izboljšanja obstoječega mehanizma smo naučili tudi drugo nevronsko mrežo, ki v iskalnem algoritmu doseže statistično signifikantno boljše rezultate kot mehanizem popačene simetrije. Za to nevronsko mrežo dodatno analiziramo število funkcijskih ovrednotenj za dosego najboljše znane rešitve. Izkazalo se je, da izboljšana nevronska mreža za dosego najboljših znanih rešitev potrebuje manj funkcijskih ovrednotenj kot uporaba pravil popačene simetrije.
Ključne besede: nevronske mreže, binarne sekvence, iskalni algoritem, samoizogibni sprehod
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 15; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,58 MB)

Opis: V magistrski nalogi je opisana analiza in izvedba modulacijskih strategij za kaskadni modularni večnivojski pretvornik, namenjen generiranju visokonapetostnih valovnih oblik iz nizkonapetostnih komponent. V nalogi so podrobno razložene uporabljene modulacije ter njihov implementacijski postopek za ustvarjenje oz. generiranje pulzov, ki so različno porazdeljeni na polprevodniških stikalih (MOSFET-ih). Glede na dobljene simulacijske ter eksperimentalne rezultate se je naredila primerjava različnih modulacijskih tehnik. Kvaliteta izhodnega signala se meri s pomočjo t.i. skupnega harmonskega popačenja, ang. »Total Harmonic Distorsion, THD«, zato se je raziskal vpliv modulacijskih strategij na THD, ter na osnovi tega sklep, katera od izbranih je najboljša. Opisano je uporabljeno programsko okolje Matlab/Simulink ter mikrokrmilnik TMS320F28379D in razložen njegov način programiranja. Meritve so se izvajale z osciloskopom ter z logičnim analizatorjem, kot je Digilent Analog Discovery 2. Za implementacijo je kot osnovni modul uporabljen enostaven H-mostič ter gonilnik, ki je opisan v nalogi. Prednost pretvornika je predvsem to, da zagotavlja manjšo napetostno obremenitev na polprevodniških stikalih, nižjo stikalno frekvenco ter s tem manjše preklopne izgube in pri tem nizko skupno harmonično popačenje toka brez dodanih velikih pasivnih filtrov.
Ključne besede: modularni večnivojski pretvornik, modulacijski algoritem, razsmernik, simulacija, analiza, pulzno širinska modulacija s fazno zakasnjenimi nosilnimi trikotnimi signali, pulzno širinska modulacija z nivojsko premaknjenimi nosilnimi trikotnimi signali.
Objavljeno v DKUM: 18.04.2023; Ogledov: 226; Prenosov: 43
Celotno besedilo (4,39 MB)

Opis: V diplomskem delu smo implementirali aplikacijo za demonstracijo Kruskalovega algoritma nad oblaki točk LiDAR v 3D prostoru ter izmerili čas algoritma in čas upodabljanja, kakor tudi pomnilniško zahtevnost algoritma. Poleg tega smo tudi primerjali uporabo evklidske razdalje in intenzitete kot cene povezav. Zato smo ustvarili namizno aplikacijo, ki prebere točke LiDAR in jih izriše v 3D prostoru. Nato izvede Kruskalov algoritem nad temi točkami ter prikaže vmesne rezultate algoritma. Zaradi velikega števila začetnih povezav grafa smo uvedli aproksimacijo s pomočjo enakomerne mreže. Ugotovili smo da je uporaba intenzitete kot cene hitrejša od uporabe evklidske razdalje. Ugotovili smo tudi, da poraba pomnilnika narašča linearno glede na število vozlišč. Poleg tega smo preučili, kako nam gradnja minimalnega vpetega drevesa omogoča lažje preučevanje točk.
Ključne besede: Kruskalov algoritem, graf, format LAS, OpenGL
Objavljeno v DKUM: 21.12.2022; Ogledov: 389; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: V magistrskem delu predstavimo osnove teorije grafov, razpone grafa, z njimi povezane pojme in rezultate. Pojem razpona grafa povežemo z določanjem največje varnostne razdalje, ki jo lahko v grafu ohranjata dva igralca, ki želita obiskati vsa vozlišča (ali vse povezave) grafa. Predstavimo tudi tri pravila premikanja, ki jih morata igralca med premikanjem po grafu upoštevati, in jih povežemo s produkti grafov. V delu je podana tudi karakterizacija grafov, v katerih ni mogoče ohranjati pozitivne varnostne razdalje med igralcema, glede na podano pravilo premikanja po grafu. Na koncu predstavimo polinomski algoritem za določanje razpona grafa. Katero različico razpona grafa nam algoritem izračuna, je odvisno od podanega pravila premikanja po grafu.
Ključne besede: krepki razpon grafa, direktni razpon grafa, kartezični razpon grafa, produkti grafov, karakterizacija, algoritem, varnostna razdalja
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 320; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: V diplomski nalogi najprej opišemo nekatere algoritme, s katerimi primerjamo oblake točk. Zatem podamo lastno zasnovo algoritma za primerjavo, ki temelji na 3D izbočenih lupinah. Predstavimo algoritem hitre izbočene lupine, s pomočjo katerega oblaku točk konstruiramo vgnezdene izbočene lupine. Lastnosti vgnezdenih 3D izbočenih lupin uporabimo v cenilki za razlikovanje med različnimi oblaki točk. Na koncu z eksperimenti demonstriramo prednosti in slabosti metode.
Ključne besede: algoritem, računalniška geometrija, hitra 3D izbočena lupina, cenilka
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 276; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,87 MB)