1. Ozaveščenost osnovnošolskih učiteljev o alergenih v šolski prehrani : magistrsko deloSilvija Lang, 2023, master's thesis Abstract: Vse pogosteje se učitelji v osnovnih šolah srečujejo z učenci, ki so alergični na različna živila in aditive dodane živilom. Ključnega pomena je medsebojna komunikacija in sodelovanje med starši in učitelji, ki otroka, ki ima alergijo na hrano poučujejo. V magistrskem delu smo predstavili definicije alergije, opisali najpogostejše alergene v hrani in simptome, ki jih alergeni povzročajo. V nadaljevanju smo predstavili Zakon o prehrani v vzgojno izobraževalnih ustanovah in vlogo učiteljev pri prehrani učencev. Osnovni namen magistrskega dela je bilo raziskati, kako so učitelji v osnovnih šolah ozaveščeni o alergenih v šolski prehrani. Odgovore smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 224 učiteljev, preko spletnega orodja »1ka«. Ugotovili smo, da so učitelji premalo ozaveščeni o alergenih, ki se pojavljajo v živilih. Učitelji so seznanjeni z alergijami, pri svojih učencih, pri čemer, pa je zaskrbljujoč podatek, da bi v primeru alergijske reakcije samo nekaj več kot polovica anketiranih učiteljev znalo ustrezno odreagirati, medtem ko ostala polovica učiteljev odreagirati ne bi znala. Vzgojno-izobraževalni zavod mora učencem, ki imajo alergijo na hrano zagotoviti dietno prehrano. Dietna prehrana je področje, ki zahteva individualno prehrano in na nek način predstavlja breme za vzgojno-izobraževalno ustanovo. Zaposleni se pogosto ne zavedajo tveganja in morebitnih posledic, ki se lahko pojavijo ob neustreznem načrtovanju in pripravi hrane. Glede na ugotovljene raziskave ocenjujemo, da je učitelje potrebno dodatno informirati in izobraževati o alergijah, ki nastanejo zaradi hrane.
Keywords: alergeni, alergijska reakcija, ozaveščenost, učitelji, šolska prehrana
Published in DKUM: 15.11.2023; Views: 605; Downloads: 39
 Full text (1,32 MB) |
2. Pojavnosti najpogostejših prehranskih alegrij pri psih v Sloveniji : magistrsko deloJulija Pučko, 2023, master's thesis Abstract: Alergija je pretirana reakcija imunskega sistema na specifičen alergen. Prehranske alergije pri psih so v zadnjih desetletjih vedno bolj prisotne in povzročajo različne dermatološke in gastrointestinalne bolezenske znake. Namen magistrskega dela je bil oceniti pojavnost ter najpogostejše oblike prehranskih alergij v Sloveniji. Hkrati smo popisali tudi prehranjevalne navade psov. Podatke za raziskavo smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 324 lastnikov. Razmerje med spoloma je bilo dokaj uravnoteženo (53 % samic), prevladovali so čistopasemski psi (60 %), ki živijo v hiši z lastnikom (68 %). Ugotovili smo, da največ lastnikov hrani svoje pse s komercialno pripravljeno suho briketirano hrano (41 %), ki jo najpogosteje kupujejo v specializiranih trgovinah za male živali (45 %). Glede na rezultate, se alergije na hrano pojavljajo pri 39 % psov, pri čemer je najpogostejši alergen perutninsko meso (15 %). V 50 % primerov alergije na hrano nastopijo že v prvem letu starosti psa in se najpogosteje kažejo kot srbečica (19 %). Lastniki psov prehranske alergije najpogosteje diagnosticirajo z izločitveno dieto (46 %). Pridobljeni rezultati raziskave lahko pripomorejo k ozaveščanju lastnikov psov o pomenu ustrezne prehrane ter ohranjanju močnega imunskega sistema za dobro počutje psov ter kot pomoč veterinarski stroki o pojavnosti prehranskih alergij v Sloveniji.
Keywords: psi, prehranske alergije, alergeni, klinični znaki, metode diagnosticiranja
Published in DKUM: 04.07.2023; Views: 557; Downloads: 32
Full text (1,20 MB) |
3. Poznavanje problematike alergenov s strani upravnikov planinskih koč in njihovo označevanje na planinskih kočahDominika Klavž, 2019, master's thesis Abstract: V hrani se nahajajo snovi, natančneje proteini, na katere telo pri nekaterih ljudeh reagira s preobčutljivostno reakcijo. Te so lahko blage, kot trebušni krči ali driska, lahko pa pride do življenje ogrožajočega anafilaktičnega šoka. Alergiki se hrani, ki pri njih izzove reakcijo, izogibajo. Da je izogibanje uspešno in je hrana varna za vsakega posameznika, je pomembno dosledno in enotno označevanje alergenov. Označevati je treba predpakirana živila, nepredpakirana živila in jedi v gostinskih obratih. Med te spadajo tudi planinske koče, ki so po Zakonu o gostinstvu dolžne označevati alergene. Z ogledom jedilnikov na kočah in anketnim vprašalnikom za upravnike koč smo preverili pravilnost označevanja jedilnikov in poznavanje alergenov s strani upravnikov planinskih koč. Dobljene podatke smo statistično analizirali s Kruskal-Wallisovim testom. Oblikovali smo faktor poznavanja alergenov upravnikov glede na pravilne in nepravilne odgovore in jih analizirali glede na štiri neodvisne spremenljivke: starost, izobrazbo, izkušnje in kategorijo koče. Posebej smo analizirali tudi pravilnost vsakega odgovora glede na štiri neodvisne spremenljivke. Pokazali smo, da mlajše osebje bolje pozna problematiko alergenov. Raziskava je pokazala, da je treba osebje na planinskih kočah bolje usposobiti za poznavanje alergenov in s tem za zagotavljanje varne hrane vsem potrošnikom.
Keywords: hrana, alergeni, označevanje, planinske koče
Published in DKUM: 14.06.2019; Views: 1721; Downloads: 157
Full text (1,24 MB) |
4. Prehrana v zgodnjem življenju in tveganje za astmo in alergijske bolezniMerima Šehić, 2018, undergraduate thesis Abstract: Astma je kronično vnetje dihalnih poti zaradi alergije, virusnih infekcij dihal in dražilnih snovi v zraku. Število obolelih z astmo in alergijskimi bolezni vedno bolj narašča, predvsem pri otrocih. Izpostavljenost ploda in zgodnja življenjska doba sta še posebej pomembna pri razvoju astme in alergijskih bolezni. Menijo, da prehranjevanje matere med nosečnostjo in potem prehranjevanje otroka v zgodnjem otroštvu, ne vplivajo kritično na razvoj in potek bolezni. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali prehrana v zgodnjem življenju vpliva na razvoj astme in alergijskih bolezni.Iskanje literature je potekalo po vnaprej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijih, glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje: »Kako prehrana v zgodnjem življenju vpliva na tveganje za razvoj astme in alergijskih bolezni?«S pomočjo analize strokovne literature smo ugotovili, da obstajajo številne raziskave, ki menijo, da materinska prehrana igra pomembno vlogo na razvoj astme pri otrocih. Dokazi kažejo, da sta ravnovesje hranil v obdobju fetusa ter raznovrstna prehrana v zgodnjem življenju, še posebej pomembna za kratkoročno in dolgotrajno zdravje. Strokovnjaki v času nosečnosti ne priporočajo izogibanje določeni hrani, kot so arašidi, orehi in školjke, razen pri materah, ki so same astmatiki, ker omenjena hrana ne poveča možnosti nastanka alergij pri otrocih.Zaradi povečane incidence astme in alergijskih bolezni, predvsem pri otrocih, poudarjamo na pomen in vpliv raznovrstne prehrane, v nosečnosti pri materah ter polno dojenje otrokov prvih šest mesecev starosti. Dietne omejitve med nosečnostjo in kasneje med dojenjem se niso pokazale učinkovitim v preventivi razvoja alergij pri otroku.
Keywords: otrok, nosečnost, živila, dieta, alergeni, dojenje.
Published in DKUM: 13.02.2019; Views: 1472; Downloads: 215
Full text (601,83 KB) |
5. Rekombinantne alergenske determinante in test aktivacije bazofilcev kot metodi odkrivanja klinično pomembne alergije pri bolnikih senzibiliziranih za arašideMatjaž Homšak, 2015, doctoral dissertation Abstract: Alergija na arašide je ena izmed pogostejših alergij na hrano. Pri sumu, da gre za alergijo na arašide, naredimo test s celotnim alergenom arašida. Osebe s pozitivnimi testi na celotni alergen arašida so pogosto le senzibilizirane in nimajo težav pri uživanju arašidov. Z opisanimi alergološkimi testi oseb z alergijo na arašide ne ločimo od ljudi z le pozitivnim testom (senzibilizirani). Z uporabo novejših diagnostičnih metod, določanjem rekombinantnih alergenov arašida in testom aktivacije bazofilcev (BAT), lahko bolj zanesljivo dokažemo alergijo na arašide.
V preiskavo smo vključili šestinšestdeset otrok iz severovzhodne Slovenije s pozitivnimi testi na arašid z določanjem sIgE na arašid in/ali kožnim vbodnim testom. Otroke smo razdelili v 3 skupine: skupino z anafilaksijo (AN), skupino s simptomi, kot sta OAS in/ali urtikarija (OASU), ter skupino brez simptomov (SZ). Pri vseh smo določili sIgE na celotni arašid, na rekombinantne alergene arašida (rAra h 1, rAra h 2, rAra h 3, rAra h 8 in rAra h 9). Dodatno smo pri sedemindvajsetih otrocih izpeljali še analizo izražanja s CD63 aktiviranih bazofilcev (test BAT) po stimulaciji z arašidi, izračunali občutljivost bazofilcev (CD-sens).
Vrednosti koncentracij sIgE na celotni alergen arašida nimajo povezave z alergijo na arašide. Drugače je pri sIgE za rekombinantne alergene. Otroci z anafilaksijo imajo izrazito višje vrednosti sIgE na rAra h 2 (mediana 34,6 KE/L) kot skupina otrok z OASU (mediana 0,46 KE/L), p = 0,006; pri skupini SZ je mediana 0,1 KE/L. sIgE na rAra h 1 so pomembno višji za skupino AN (mediana 3,1 KE/L) OASU (mediana 0,1 KE/L), skupina SZ (mediana 0,1 KE/L). Skupini OASU in SZ se ne razlikujeta. Rezultati sIgE na rAra h 3 nakazujejo pomembno nižje vrednosti pri SZ (mediana 0,1 KE/L), skupino AN (mediana 0,79 KE/L) in OASU (mediana 0,1 KE/L). Pri sIgE na rAra h 8 ugotavljamo obrnjen vzorec senzibilizacije: najvišje vrednosti so pri skupini OASU (mediana 0,5 KE/L), sIgE na rAra h 8 so najnižji pri AN (mediana 0,1 KE/L), saj je p = 0,04. V analizi ROC je pomembna povezanost sIgE na rAra h 2 s AUC 0,85 (prag 0,17 KE/L) pri vseh otrocih s simptomi, pri tistih z anafilaksijo pa celo 0,91 (prag 0,47 KE/L) z občutljivostjo 100 % in specifičnostjo 79 %. Za druge komponente so rezultati primerljivi s testi določitve sIgE celotnega alergena arašida. Pri testu aktivacije bazofilcev so razultati še povednejši: pri 11 otrocih z anafilakso je prisoten izredno visok odgovor v izražanju CD63 na bazofilcih pri submaksimalnih koncentracijah alergena iz surovih arašidov (PA; konc. 0,03 ng/ml, mediana 69 vs. 9 %) in komercialnega pripravka (CA; konc. 30 ng/ml, mediana 82 vs. 5 %; p < 0,0001 do 0,03) za razliko od 16 otrok z blagimi simptomi. Pri izračunu CD-sens znaša za otroke z AN mediana 3000-krat več kot pri otrocih z OASU ob stimulaciji s surovimi arašidi (mediana 1667 vs. 0,5) in 10-krat več po stimulaciji s komercialnim pripravkom (mediana 10 vs. 0; obakrat p < 0,0001).
sIgE na rAra h 2 nakazuje izrazito alergogenost. Verjetnost alergije na arašide se povečuje z višanjem vrednosti sIgE na rAra h 2, posebej anafilaksije pri dodatno prisotnih arašidnih sIgE na rekombinantne alergene rAra h 1 in rAra h 3. sIgE na rAra h 9 v naši populaciji ni potrdila alergogenosti. sIgE na rAra h 8 je povezan z alergijo na brezo zaradi homologije z rBet v 1. Vrednosti sIgE na rAra h 2 nad 0,47 KE/L nakazujejo možnost anafilaksije na arašide. Še izraziteje to velja za visok BAT CD-sens. Visoka občutljivost bazofilcev v testu BAT je neposredno povezana z anafilaktično reakcijo pri arašidih. Z nizkimi vrednostmi senzitivnosti (CD-sens) lahko z veliko verjetnostjo izključimo možnost anafilaksije in tudi verjetnost alergije na arašide.
Keywords: alergija na arašide, rekombinantni alergeni, test aktivacije bazofilcev, otroci
Published in DKUM: 01.06.2015; Views: 2584; Downloads: 289
Full text (2,73 MB) |
6. Zdravstvena nega otroka z alergijo na hranoAnja Trstenjak, 2011, undergraduate thesis Abstract: Vse pogosteje se srečujemo z otroki, ki so alergični na različna živila in dodatke v hrani. Zato je ključnega pomena, da se pri otroku čim prej diagnosticira alergija, da se lahko prične ustrezno zdravljenje in da se alergogene snovi nemudoma izključilo iz njegove prehrane.
Namen: V diplomskem delu smo predstavili alergije na hrano pri otrocih, opisali smo najpogostejše alergene v hrani, znake alergij in načine dokazovanja alergij ter zdravljenja. V nadaljevanju smo predstavili naloge in vlogo medicinske sestre pri obravnavi otroka z alergijo na hrano ter najpogosteje uporabljene negovalne diagnoze.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 25 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 31 članov negovalnega tima.
Rezultati: Pri otrocih je najpogostejša alergija na mleko. Najpogostejši simptomi pri alergijah na hrano so driska, koprivnica, atopijski dermatitis, angioedem, slabost in bruhanje. V raziskavi smo ugotovili, da je na oddelkih najpogosteje predpisana brezmlečna dieta, sledijo ji dieta brez jajc, celiakalna dieta in standardna eliminacijska dieta. Alergije najpogosteje ugotavljajo z dokazovanjem specifičnih Ig E v krvi, z obremenitvenim testom in kožnimi testi prick to prick. Naloge medicinske sestre v obravnavi otroka so predvsem, da skrbi za zdravstveno nego otroka in njegovo prehrano. Potreben je pogovor s starši in nadzor nad prineseno hrano na oddelek. Vloga medicinske sestre je predvsem zdravstveno-vzgojno delo s straši in otroki, ki zajema tako pogovor, pomoč in svetovanje, da je otroku zagotovljeno najlepše otroštvo.
Sklep: Pri otrocih je evidentnih veliko alergij na hrano. Pomembno vlogo pri tem ima zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre, ki najbolje pomaga in svetuje tako staršem kot tudi otrokom.
Keywords: otrok, zdravstvena nega, alergeni v prehrani, zdravstvena-vzgoja
Published in DKUM: 19.09.2011; Views: 4136; Downloads: 845
Full text (2,05 MB) |
