Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Električna vozila se vedno bolj vključujejo v naš vsakdanjik. Čeprav njihov začetek sega na konec 19. stoletja, svoj razcvet doživljajo ravno v tem obdobju. Razloge za to lahko iščemo na več različnih področjih, eno od glavnih pa je skrb za okolje in zdravje ljudi. Naše okolje postaja prenasičeno s škodljivimi elementi v zraku, vodo onesnažujejo težke kovine, v hrani pa so nevarne primesi. Zrak je v nekaterih velemestih tako onesnažen, da je že dihanje lahko nevarno, zaradi česar morajo prebivalci nositi maske, ki preprečujejo vhod najbolj strupenih snovi v telo. Zaradi navedenega je pomembno, da se na področju avtomobilizma uveljavijo nova, torej boljša in čistejša, prevozna sredstva. Ena od možnosti so tudi električna vozila, ki so navidezno boljša rešitev od konvencionalnih vozil. Električna vozila za pogon potrebujejo zmogljive akumulatorje, ki vsebujejo določene primesi, slednje pa škodijo človekovemu zdravju in okolju. V tem kontekstu so torej nevarni proces pridobivanja teh snovi, njihova uporaba in razgradnja (uničenje ali ponovna uporaba). Kljub navedenemu bodo električna vozila z izpopolnjevanjem tehnologije, boljšim in učinkovitejšim pridobivanjem potrebnih surovin in pravilno razgradnjo napredovala in v prihodnosti ponujala možnost prevoza, ki bo naravnana bolj okoljevarstveno. Ob tem bo čistejše okolje omogočilo boljše pogoje za življenje, zato se zdi uporaba električnih avtomobilov v prometu pomembna in prava rešitev.
Ključne besede: električna vozila, akumulatorji, ekologija, zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 17.08.2020; Ogledov: 1886; Prenosov: 173
Celotno besedilo (2,31 MB)

Opis: V diplomski nalogi sem predstavil baterije in akumulatorje ( v nadaljevanju BA ), njihov vpliv na okolje in človeka, načine odstranjevanja posledic nepravilno odstranjenih baterij in akumulatorjev, njihovo uporabo v transportu, zakonodajo na področju izrabljenih akumulatorjev ter ekološko kriminaliteto. Da sem lahko v celoti ugotovil problematiko izrabljenih baterijskih akumulatorjev sem najprej ugotavljal katera faza v proizvodnji BA oz. uporabi le-teh ima največji vpliv na okolje ter kakšen je vpliv izbrane metode odstranitve. Ugotovil sem, da ima največji vpliv na okolje prav način odstranitve izrabljenih akumulatorjev. Ker v primeru nepravilne odstranitve izrabljenih akumulatorjev pride do uhajanja težkih kovin v okolje, sem tu ugotavljal kakšen vpliv bo to imelo na okolje ter na zdravje človeka, ki je sam neločljiv del narave. Ugotovil sem, da so težke kovine iz BA zelo slabo mobilne v zemlji ter, da se največja količina le-teh zadrži v podzemnih delih rastlin, kar otežuje prenos v človeka. Za odstranitev težkih kovin iz okolja je razvitih mnogo metod, v diplomski nalogi pa sem predstavil okolju prijazni fitoremediacijo in mikoremediacijo. Veliko pozornosti sem namenil vozilom na električni pogon, saj predstavljajo najverjetnejšo alternativo uporabi vozilom, ki jih poganjajo fosilna goriva. Ker vozila na električni pogon za svoje delovanje potrebujejo zelo velike BA sem skušal ugotoviti kakšen bo njihov vpliv na okolje. Ugotovil sem, da imajo ta vozila v primerjavi z vozili na notranje izgorevanje, manjši vpliv na okolje in človeka, kar še posebno velja za mesta kjer živi večina človeštva. Kljub temu, da je zakonodaja na področju izrabljenih akumulatorjev šele nedavno dobila pravno podlago, se v praksi izvajajo sheme zbiranja izrabljenih BA že mnogo dlje, kar kaže ne samo na ekološko osveščenost ljudi ampak tudi na dobičkonosnost reciklaže. Glavna problema v Sloveniji sta tako kot vedno nezainteresiranost države ter premajhen trg. Zakonodaja narekuje zbiranje, reciklažo ali odstranitev izrabljenih BA. Zaradi premajhne angažiranosti države pa nastanejo ugodni pogoji za nastanek in razvoj ekološke kriminalitete. Na združenja le-te pa se v želji po večjih dobičkih obrnejo legalno ustanovljena podjetja, ki zaradi odsotnosti reciklažnih obratov ter zelo drage odstranitve izrabljenih BA, plačajo kriminalnim združbam za njihov odvzem, prevoz in odstranitev.
Ključne besede: baterije, akumulatorji, nevarne snovi, odpadki, ravnanje z odpadki, recikliranje, varstvo okolja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.06.2013; Ogledov: 1593; Prenosov: 281
Celotno besedilo (3,28 MB)

Opis: Namen diplomske naloge je prikazati sklope električnega vozila oziroma EV in jih natančneje opisati. Osredotočili se bomo na izbiro akumulatorjev, električnih motorjev, prenosa moči na kolesa, kakor tudi na različne možne konfiguracije prenosa moči na kolesa. Pri tem bomo videli, da vsak od teh sklopov močno vpliva na vodljivost vozila, ob pravilni izbiri pa dobimo uravnoteženo, enostavno vodljivo vozilo. Opisali bomo tudi regenerativno zaviranje, ki je eden izmed pomembnih faktorjev pri avtonomiji vozila. Prikazali bomo uporabo in prednosti digitalnih signalnih krmilnikov, ki tudi omogočajo izvedbo algoritma FOC, ki izboljša dinamično odzivnost motorjev. S pomočjo Hallovih sond pa bomo pokazali, kako se meri in izračuna mehanska hitrost motorja in električni kot. Za konec, bomo prikazali praktični primer regulacije motorja s pomočjo mikrokrmilnika.
Ključne besede: konstrukcija, regulacija, električno vozilo, akumulatorji, električni motorji, avtonomija
Objavljeno v DKUM: 21.10.2009; Ogledov: 3652; Prenosov: 564
Celotno besedilo (1,44 MB)

Ključne besede: energetska elektronika, pretvorniki, krmilna elektronika, akumulatorji
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 2847; Prenosov: 0

Ključne besede: solarni modul, sončne celice, polnilni regulatorji, akumulatorji, sončno sevanje
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 3534; Prenosov: 0