| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 527
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ferdo se uči o sebi in drugih
Sara Irman Kolar, 2020

Opis: Priročnik je sestavljen iz teoretičnega dela in dvajsetih praktičnih aktivnostih. Teoretični del zajema opredelitev modela SEL, navodila za uporabo priročnika in smernice za spodbujanje socialnega in čustvenega učenja pri otrocih. Izhodišča za aktivnosti predstavljajo likovna dela iz zbirke Umetnostne galerije Maribor. Ob ogledovanju likovnih del, pogovoru ob njih in praktičnih likovnih dejavnostih se otroci učijo izražati svoja čustva in občutke. Priročnik je rezultat Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist 2016–2020 z naslovom Socialno in čustveno učenje s pomočjo likovne umetnosti – SELUM.
Ključne besede: Socialno in čustveno učenje (SEL), socialne in čustvene spretnosti, krepitev in razvijanje spretnosti, likovna umetnost, likovne aktivnosti
Objavljeno: 23.12.2020; Ogledov: 83; Prenosov: 8
URL Povezava na datoteko

2.
Odločitveni model za prenos upravljanja informacijske varnosti na zunanje izvajalce
Luka Jelovčan, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaradi širjenja trenda digitalizacije in informatizacije poslovnih procesov se organizacije soočajo s številnimi izzivi, med katerimi prevladujejo grožnje informacijski varnosti. Kljub pomembnosti informacijske varnosti za stabilno in nemoteno poslovanje pa se v praksi pri upravljanju tovrstnega področja organizacije soočajo s številnimi izzivi (npr. pomanjkanje finančnih, kadrovskih in tehničnih sredstev). Skladno s tem postaja prenos aktivnosti, povezanih z upravljanjem informacijske varnosti na zunanje izvajalce, vedno bolj aktualna praksa, vendar v Sloveniji to področje ostaja neraziskano. Prenos upravljanja informacijske varnosti sicer ne predstavlja primerne rešitve za vse organizacije, saj so s tem povezana tudi določena tveganja. Zato je za organizacije ključno, da izberejo način upravljanja informacijske varnosti, ki je za njih najbolj primeren. Pregled literature kaže, da sicer obstajajo odločitveni modeli za izbiro najprimernejših načinov k upravljanju informacijskih sistemov, vendar ti niso uporabni za odločanje o pristopih k upravljanju informacijske varnosti (tj. notranje/zunanje). V okviru izdelave diplomskega dela je bila izvedena trofazna empirična raziskava, ki je vključevala strukturiran pregled literature ter dve kvantitativni raziskavi med strokovnjaki s področja informacijske varnosti. Cilj raziskave je bil ugotoviti aktualno stanje na področju prenosa upravljanja informacijske varnosti na zunanje izvajalce v Sloveniji ter razviti odločitveni model uporaben za organizacije pri presojanju pristopov. Rezultati raziskave kažejo, da je v ponudbi zunanjih izvajalcev najbolj razširjena storitev informacijskovarnostno svetovanje, medtem ko slovenske organizacije po oceni respondentov najpogosteje koristijo storitev vzpostavljanja in vzdrževanja informacijskovarnostnih sistemov. Prenosa informacijske varnosti se poslužuje približno polovica slovenskih organizacij, najpogosteje pa velike organizacije. Po mnenju respondentov bi organizacije pri odločanju o načinu upravljanja informacijske varnosti največji poudarek morale nameniti hitremu odzivanju na grožnje in zagotavljanju neprekinjenega poslovanja. Rezultati raziskave so tako omogočili identifikacijo in prioritizacijo odločitvenih dejavnikov, ki bi morali vplivati na izbiro najprimernejšega načina upravljanja informacijske varnosti v organizacijah. Prav tako gre za prvo raziskavo v Sloveniji, ki je podrobneje proučila stanje na področju prenašanja aktivnosti, povezanih z informacijsko varnostjo na zunanje izvajalce.
Ključne besede: diplomske naloge, SUIV, prenos aktivnosti, zunanje izvajanje, organizacije, AHP, odločitveni model
Objavljeno: 18.09.2020; Ogledov: 113; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (970,60 KB)

3.
Razumevanje vedenja generacije Z za potrebe marketinga
Tjaša Trol, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsako generacijo povezujejo pomembni skupni zgodovinski in družbeni dogodki ter skupna izkustva teh dogodkov, ki vplivajo na oblikovanje miselnosti, vrednot, pričakovanj in načina življenja posamezne generacije. Generacija v družbenem kontekstu zato predstavlja homogeno skupino, ki jo lahko uporabimo kot učinkovito orodje za segmentiranje trga. V literaturi se omenja šest različnih generacij, od najstarejše generacije pred gospodarsko krizo, do današnje generacije Z, ki je še v procesu oblikovanja. V nalogi smo preučili edinstvene potrebe in vedenja posameznikov znotraj najmlajše generacije Z ter na podlagi ugotovljenih značilnosti predlagali smernice za ustrezno oblikovanje aktivnosti marketinškega spleta. Ugotovitve smo pridobili na podlagi tujih raziskav, v večji meri izvedenih v ZDA. Ker slednje postavljajo trende, katerim sledijo zahodne države, menimo, da je ugotovitve naloge mogoče aplicirati na Evropske družbe. Ugotovili smo, da je generacija Z izobražena, inteligentna, visoko tehnološka osveščena, cenovno zavedna in ceni pristnost. Vse njene značilnosti, postavljene v trenutno globalno in informacijsko okolje, so oblikovale zahtevne potrošnike s preudarno presojo, s svetovnim spletom kot primarnim okoljem za komuniciranje ter prodajo. Nadalje je generacija razvila svojstven sistem pravil uporabe družbenih medijev, katerega upoštevanje je ključno za uspešnost podjetja ali blagovne znamke. Opredeljena vedenja in značilnosti generacije Z, skupaj s smernicami za izdelek, ceno, prostor in distribucijo, bo marketinškim strokovnjakom omogočilo lažjo izgradnjo odnosa z močno bazo odjemalcev.
Ključne besede: Generacije, generacija Z, generacijska segmentacija, generacijska teorija, marketing, marketinške aktivnosti.
Objavljeno: 19.08.2020; Ogledov: 163; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
Oblikovanje modela obravnave starejših pri izvajanju dnevnih aktivnosti v domačem okolju
Katarina Galof, 2020, doktorska disertacija

Opis: Staranje in dolgotrajna oskrba predstavljata del našega vsakdana. Staranje je namreč sestavni del življenjskega ciklusa, v katerega na ravni celotnega organizma vstopamo že ob rojstvu. Bolezen in starost lahko zelo hitro povzročita spremembe na področju zdravstvenega stanja. Če nas bolezen dohiti nepripravljene na področju seznanjenosti z možnostmi, ki jih nudi lokalno okolje na področju pomoči za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb v obdobju starosti, lahko zaradi trenutnega nepoznavanja možnih rešitev odreagiramo s časovno, socialno ali materialno stisko. Z uporabljenim anketnim vprašalnikom smo želeli pridobiti podatke o samostojnem funkcioniranju starejših v domačem okolju pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Zanimalo nas je, koliko pomoči za ožje in širše dnevne aktivnosti potrebujejo, ali pri izvedbi aktivnosti uporabljajo različne pripomočke in na kakšen način so jih pridobili. Ker so v obstoječem sistemu zdravstvenega in socialnega varstva starejšim v domačem okolju na voljo obiski patronažne službe in socialne oskrbovalke, nas je zanimalo, kdo starejše obiskuje z namenom nudenja pomoči pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti in katerega izmed deležnikov bi izbrali za pomoč pri izvedbi vsakodnevnih aktivnosti, če bi jo potrebovali. Za sodelovanje pri raziskavi smo prosili članice Združenja društev upokojencev Slovenije in k raziskavi povabili njihove člane. Vključitveni kriteriji članov društev upokojencev Slovenije, ki so sodelovali v raziskavi, so bili: starost nad 65 let, bivanje doma in pripravljenost za prostovoljno sodelovanje. Za potrebe raziskave smo oblikovali pet raziskovalnih hipotez. Za njihovo preverjanje smo predvideli uporabo parametričnih testov. Izkazalo se je, da smo v veliko primerih dobili nenormalno porazdeljene podatke, kar smo nato upoštevali pri izbiri testov za potrjevanje hipotez. S statistično obdelavo podatkov smo ugotovili, da so starejši bolj samostojni pri izvajanju ožjih dnevnih aktivnosti (kopanje, oblačenje, uporaba stranišča, premeščanje, kontinenca, hranjenje, zunanji videz, hoja) in da pri izvedbi širših dnevnih aktivnosti (uporaba telefona, nakupovanje, priprava obroka, gospodinjenje, pranje perila, mobilnost po soseski, uporaba zdravil) potrebujejo več pomoči. Največ pomoči pri izvedbi dnevnih aktivnosti jim nudijo svojci in prijatelji. Dodatni viri oblike pomoči pri izvedbi dnevnih aktivnosti so formalni (socialne oskrbovalke) in neformalni (sorodniki in prijatelji) izvajalci. Med medicinskimi pripomočki pogosto uporabljajo očala za branje in podaljšano žlico za obuvanje čevljev. Izjemno pomembno mesto med pripomočki ima uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v obliki mobilnega telefona. Prilagajanje bivalnega okolja je področje, ki so ga starejši v določenih primerih že usvojili oziroma so bili z enostavnimi prilagoditvami seznanjeni v preventivnih programih ali prek najrazličnejših medijev. Z vidika prilagajanja domačega okolja je bistveno razmišljanje o primernosti urejanja bivalnih površin v času prenove oziroma pred upokojitvijo, ko finančna sredstva še dopuščajo tovrstna vlaganja in so spremembe še sprejemljive. Rezultati raziskave predstavljajo ključno izhodišče za oblikovanje nabora storitev in njihovih vsebin za izvajalce storitev dolgotrajne oskrbe. Bili so naše izhodišče za oblikovanje spiralnega modela dolgotrajne oskrbe. Vodili so nas v nadaljnje raziskovanje, kjer smo z generiranjem in identifikacijo potreb starejših po delovnoterapevtskih storitvah s pomočjo spiralnega modela oblikovali nabor delovnoterapevtskih storitev za področje dolgotrajne oskrbe. Oblikovani spiralni model dolgotrajne oskrbe temelji na vključevanju tako formalnih kot neformalnih deležnikov v sistem nudenja in izvajanja storitev za potrebe uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Z aplikacijo tovrstnega interdisciplinarnega načina obravnave starejših jim bomo omočili kakovostno preživljanje jeseni življenja v domačem okolju na način, ki so si ga izbrali sami.
Ključne besede: starostnik, dnevne aktivnosti, domače bivalno okolje, spiralni model, delovnoterapevtski standard
Objavljeno: 16.07.2020; Ogledov: 215; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

5.
Izbrane aktivnosti v muzeju za učence tretjega razreda osnovne šole
Nina Novak, 2020, magistrsko delo

Opis: Muzeji so bogat vir znanja. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2020) je v Sloveniji kar 1.446 muzejev in galerij, zato je smiselno, da so ti sredstvo za dosego ciljev nacionalnega učnega načrta pri vseh predmetih. V magistrskem delu smo se osredinili na aktivnosti v muzeju, ki so primerne za uresničitev ciljev pri predmetu spoznavanje okolja za tretji razred osnovne šole. V teoretičnem delu je predstavljen pouk v muzeju. Predstavljeni so modeli učenja in poučevanja ter vrste aktivnosti, ki se lahko uporabijo v muzeju skladno s cilji iz nacionalnega učnega načrta. Raziskali smo, kako so cilje dosegli avtorji priročnikov za učitelje in učbeniških kompletov večjih slovenskih založb. Nato smo predstavili potek priprave muzejskega programa. Sledijo predstavljeni primeri dobre prakse pri nas in po svetu. V zadnjem poglavju teoretičnega dela so predstavljeni Pokrajinski muzej Maribor in tri razstave, ki so pozneje uporabljene v praktičnem delu magistrskega dela. V praktičnem delu smo zapisali aktivnosti, ki jih lahko učitelji izvedejo v Pokrajinskem muzeju Maribor z učenci tretjih razredov. Te so načrtovane tako, da jih lahko učitelj prilagodi glede na specifike in zmožnosti posameznega razreda. Učne aktivnosti smo samo načrtovali.
Ključne besede: muzej, izobraževalna vloga muzeja, 3. razred, aktivnosti, Pokrajinski muzej Maribor
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 286; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

6.
Primeri didaktičnih aktivnosti za spodbujanje medvrstniških odnosov pri pouku spoznavanja okolja v 1. triletju
Katja Kramljak, 2020, magistrsko delo

Opis: Medvrstniški odnosi so za učence izrednega pomena. Še posebej v 1. triletju je pomembno, da se vzpostavijo dobri odnosi in temelji za višje razrede. Namen magistrskega dela je bil izdelati didaktične aktivnosti, ki bi spodbujale pozitivne medvrstniške odnose pri učencih 1. triletja, ter te aktivnosti preizkusiti. Aktivnosti so bile preizkušene v 1., 2. in 3. razredu, v katerih je bilo 11, 10 in 11 učencev. Po izvedenih aktivnostih je bila napisana refleksija. Preizkus didaktičnih aktivnosti se je izkazal za uspešnega, učni cilji so bili doseženi. Učencem je izvedena didaktična aktivnost prinesla novo znanje in poglede na nasilje. Ugotovili smo, da bi pogostejša izvedba teh aktivnosti pomembno izboljšala pozitivne medvrstniške odnose, saj bi jih učenci tako bolje razumeli, pojav nasilja pa bi se zmanjšal.
Ključne besede: socialni odnosi, medvrstniško nasilje, spoznavanje okolja, didaktične aktivnosti
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 284; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

7.
Razvoj sistema sledljivosti in označevanja v programu montažnih skladiščnih hal podjetja Petre d.o.o.
Jernej Jeseničnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno oblikovanja sistema označevanja izdelkov in polizdelkov z oznakami za sledljivost, ter oblikovanje sistema za zagotavljane sledljivosti. Z metodo bilateralne primerjave vnaprej določenih kriterijev za izbor ustrezne oblike zapisa oznak ter ustrezne tehnologije izdelave zapisa, ter matrikami odločanja po izbranih kriterijih vrednotenih posameznih oblik zapisa ter tehnologij izdelave zapisa, sem izbral kot najustreznejši zapis označevanje s QR oznakami, kot tehnologijo označevanja pa termični tisk nalepk ter lasersko označevanje PVC polizdelkov. Na osnovi sistema označevanja je nadaljnje oblikovan sistem sledljivosti materialov, ki povezuje interno z verižno sledljivostjo. Oblikovan sistem omogoča sledenje vgrajenim materialom od vhoda v skladišče do končnega izdelka ter obratno. Z uvedbo sistema v podjetju vplivamo tako na zaposlene, poslovne procese kot tudi na kupce same. Izognemo se nepotrebnemu administrativnemu delu, zmanjšamo možnost nastanka napak kot posledica človeškega faktorja, avtomatiziramo procese ter uvedemo nadzor nad njimi v podjetju, s čimer optimiziramo upravljanje kakovosti. Sistem omogoča tudi hitrejše, učinkovitejše po prodajne aktivnosti, ki hkrati prinašajo nižje stroške ter dvigujejo zadovoljstvo kupcev.
Ključne besede: Upravljanje kakovosti, označevanje izdelkov, sledljivost, QR kode, termično tiskanje, po prodajne aktivnosti
Objavljeno: 08.05.2020; Ogledov: 436; Prenosov: 0

8.
Kakovost življenja pri pacientu z mehanskim podpornim sistemom za levi prekat
Matevž Amon, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Mehanski podporni sistem za levi prekat (v nadaljevanju LVAD črpalka) je namenjen dolgotrajni podpori srca, saj zaradi svojega delovanja razbremeni popuščajoč levi prekat in zagotovi primeren krvni obtok po celotnem telesu. LVAD črpalka pacientu omogoča aktivno in dejavno življenje. Vseeno pa pacient mora sprejeti določene omejitve, prav tako lahko pride do določenih sprememb v pacientovem življenju. Namen zaključnega dela je predstaviti kakovost življenja pri pacientu z mehanskim podpornim sistemom za levi prekat. Raziskovalne metode: Pri izdelavi teoretičnega dela zaključnega dela smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. V empiričnem delu zaključnega dela smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo študijo primera. Za potrebe zbiranja podatkov smo izvedli intervju z eno pacientko z vstavljenim mehanskim podpornim sistemom za levi prekat. Rezultati: Rezultati v študiji primera so nam pokazali, da se je kakovost življenja pacientke z vstavljenim mehanskim podpornim sistemom znatno izboljšala, zlasti pri sami samostojnosti pacientke in zmanjšanemu številu hospitalizacij. Ugotovili pa smo, da so največje težave s katerimi se pacientka sooča nespečnost in omejitev v gibanju. V okviru teh ugotovitev smo izpostavili smo 7 poglavitnih negovalnih diagnoz. Diskusija in zaključek: Kakovost življenja je včasih težko ocenjevati. Vsaka oseba si namreč drugače razlaga, kdaj je njegovo življenje zadovoljivo in uspešno. Zato si je pri ocenjevanju kakovosti potrebno izbrati individualen pristop. Prav tako je kakovost življenja odvisna od same uspešnosti prilagoditve pacienta na njegovo bolezensko stanje. Potrebno bo še več raziskav na to temo, ki bodo spremljale samega pacienta dalj časa in ga še bolje spoznala.
Ključne besede: srčno popuščanje, srčna črpalka, vsakodnevne aktivnosti, kakovost življenja, LVAD
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 332; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

9.
Primerjava podpore diagramom aktivnosti v modelirnih orodjih
Jan Retko, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil spoznati vse gradnike diagramov aktivnosti in preveriti, v kolikšni meri so le-ti podprti v izbranih modelirnih orodjih. Na osnovi sorodnih del smo oblikovali seznam kriterijev za primerjavo orodij, s pomočjo katerega smo ovrednotili orodji VisualParadigm in StarUML. Ugotovili smo, da se orodji znatno razlikujeta glede števila podprtih elementov, pri čemer pa obe orodji zagotavljata dobro podporo za večino najpogosteje uporabljenih gradnikov. Slednje potrjujejo tudi rezultati, ki smo jih pridobili pri izdelavi diagramov aktivnosti za primere na področju modeliranja poslovnih procesov, visokonivojskega opisa programskih procesov in za predstavitev in načrtovanje algoritmov. Obe orodji sta se izkazali kot primerna izbira tudi glede ostalih kriterijev, kot so krožno inženirstvo, preverjanje sintakse, uvozi in izvozi, izdajanje novih verzij, robustnost, podpora za več uporabnikov, pregledovanje, zahteve in podpora.
Ključne besede: informacijski sistemi, modeliranje, jezik UML, diagrami aktivnosti, modelirna orodja
Objavljeno: 23.11.2019; Ogledov: 368; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

10.
Prepoznavanje aktivnosti osebe iz zaporedja slik z globokimi povratnimi nevronskimi mrežami
David Pintarič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s problemom prepoznavanja aktivnosti osebe iz zaporedja slik, pri čemer prepoznavo poskušamo izboljšati z upoštevanjem časovne komponente. To dosežemo z uporabo povratnih nevronskih mrež. Omejili smo se na naslednje aktivnosti: oseba ni v ravnovesju, se pripogiba, stoji, sedi, leži, hitro hodi, počasi hodi in pada. Pregledali smo obstoječe postopke prepoznavanja, preučili povratne nevronske mreže, pripravili množico podatkov, zasnovali algoritem, izvedli eksperimente in na koncu analizirali rezultate. Rezultati na 25 označenih videoposnetkih so pri uporabi povratne nevronske mreže pokazali 83,24 % povprečno natančnost pri uporabi tipa zaporedje v vektor in 75,53 % povprečno natančnost pri uporabi tipa zaporedje v zaporedje. Kljub temu da so dobljeni rezultati boljši od tistih, kjer ne upoštevamo časovne komponente, ugotavljamo, da povratne nevronske mreže zaradi računske zahtevnosti niso vedno najboljša izbira.
Ključne besede: računalniški vid, povratna nevronska mreža, pomnilna celica LSTM, pomnilna celica GRU, globoko učenje, detekcija oseb, prepoznavanje aktivnosti osebe
Objavljeno: 23.11.2019; Ogledov: 382; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici