| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Uporaba tekoče frakcije digestata blata iz čistilnih naprav kot vira nutrientov za imobilizirane alge
Kaja Smodiš, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kot produkt anaerobne digestije poleg bioplina nastaja tudi digestat, ki vsebuje večje količine hranil. Ker hranila v digestatu v previsokih koncentracijah onesnažujejo okolje, je za učinkovitejšo uporabo hranil (precizno kmetijstvo) potrebno digestat pred izpustom v okolje dodatno obdelati. Blato iz čistilnih naprav in digestat blata prav tako vsebujeta pomembna hranila za rastline, predvsem dušik in fosfor. Vendar pa lahko blato vsebuje tudi nevarne snovi, predvsem težke kovine in se zato ne sme uporabljati v kmetijstvu. Da se preprečijo škodljivi učinki blata na rabo tal, kakovost voda in zdravje ljudi, se ga običajno odlaga na odlagališča nevarnih odpadkov oziroma sežiga. Zaradi večje vsebnosti organskih snovi in hranil (dušik, fosfor in drugi) pa je zaželeno recikliranje le-teh. V tej raziskavi smo za odstranjevanje hranil iz tekoče frakcije digestata blata čistilnih naprav uporabili mešanico alg iz družine Scenedesmus, ki smo jih imobilizirali na nosilec iz natrijevega alginata in polivinil alkohola. Del imobiliziranih alg smo pripravili ob prisotnosti aktivnega oglja, ter preučili njegov vpliv na odstranjevanje hranil iz digestata in rast alg. Ker ima koncentrirani digestat toksičen vpliv na alge, smo pri eksperimentih uporabili 10-krat in 20-krat redčeni digestat. Največjo učinkovitost odstranjevanja hranil smo dosegli pri 20-krat redčenem digestatu. Do največjega prirasta algnih celic pa je prišlo v 10-krat redčenem digestatu. Iz digestata smo odstranili več kot 99 % fosfata in celotnega fosforja ter do 63 % amonija in 70 % celotnega dušika. Ugotovili smo, da aktivno oglje ni imelo bistvenega vpliva na učinkovitost odstranitve fosforja in dušika, prav tako ni doprineslo k povišanju števila algnih celic v nosilcih. Pozitiven vpliv aktivnega oglja smo opazili pri spreminjanju koncentracij celotnega organskega ogljika in KPK, saj so le-te bile nižje v digestatih, ki so vsebovali imobilizirane alge z dodatkom aktivnega oglja. Hkrati pa je aktivno oglje občutno prispevalo k bistrejšemu digestatu, kar nakazuje, da veže druga onesnažila prisotna v digestatu.
Keywords: blato iz čistilnih naprav, digestat anaerobne digestije, vsebnost nutrientov, rast alg, imobilizacija alg, aktivno oglje, odstranjevanje nutrientov
Published: 24.09.2020; Views: 146; Downloads: 41
.pdf Full text (1,99 MB)

2.
Sušenje aktivnega blata iz komunalne čistilne naprave
Sándor Paller, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so obravnavani procesi dehidracije odpadnega aktivnega blata iz čistilnih naprav. Podan je primer preračuna dehidracije v kombinirani izvedbi s pomočjo uporabe centrifuge in toplozračnega sušenja odpadnega blata do končne željene vlažnosti. Analitični preračun zajema določitev pretoka odpadnega aktivnega blata skozi centrifugo glede na podane vrtljaje centrifuge, ter določitev potrebnega masnega oz. volumskega pretoka zraka za sušenje odpadnega aktivnega blata v toplozračnem sušilniku. Podan je tudi preračun potrebne toplotne energije segrevanja sušilnega zraka za obratovanje toplozračnega sušilnika. Na podlagi analitičnih preračunov ugotavljam, da je s pomočjo le teh možno precej natančno glede na postavljene vhodne podatke oceniti masne tokove in potrebo po porabljeni energiji.
Keywords: Sušenje, aktivno blato, komunalna čistilna naprava, čiščenje odplak, centrifugiranje
Published: 29.10.2018; Views: 828; Downloads: 126
.pdf Full text (1018,45 KB)

3.
Obdelava tekstilnih odpadnih voda z membranskim bioreaktorjem
Irena Petrinić, Jasmina Korenak, Marjana Simonič, Mirjana Čurlin, 2010, original scientific article

Abstract: Uporaba membranskega bioreaktorja (MBR), ki pomeni biološko razgradnjo odpadnih voda z aktivnim blatom v kombinaciji s fizikalnim procesom membranske filtracije, je postala zanimiva predvsem zaradi številnih prednosti pri čiščenju tekstilnih odpadnih voda in hitrega razvoja v zadnjem desetletju. Namen dela je bil očistiti modelno odpadno vodo z membranskim bioreaktorjem ter določiti njegovo učinkovitost čiščenja modelne tekstilne odpadne vode, pripravljene v laboratoriju po recepturi iz industrije. Cilj je bil vzpostaviti obratovalne razmere in stabilnost celotnega sistema, ki bi dal maksimalen izkoristek čiščenja z želeno kakovostjo očiščene vode. S spremljanjem obratovalnih parametrov, kot so pretok vhodne odpadne vode, dovajanje kisika v biološki del obdelave ter spremljanje tlaka ultrafiltracije, smo nameravali zagotoviti optimalne obratovalne razmere. S fizikalno-kemijskimi analizami smo dokazali, da so se vrednosti KPK in koncentracije barvila, izražene kot spektralni absorpcijski koeficient (SAK), znižale, in sicer za 70 do 90 odstotkov. Iz rezultatov je razvidno, da je bila učinkovitost znižanja KPK okoli 90-odstotna, učinkovitost znižanja vsebnosti barvil pa doseže do 97 odstotkov. Iz navedenega lahko povzamemo, da je tehnologija MBR, ki je kombinacija biološkega in fizikalnega čiščenja, zelo učinkovita pri čiščenju tekstilne odpadne vode.
Keywords: reaktivna azobarvila, tekstilne odpadne vode, membranski bioreaktorji, aktivno blato
Published: 31.08.2017; Views: 727; Downloads: 76
.pdf Full text (497,63 KB)
This document has many files! More...

4.
UČINEK ČIŠČENJA ODPADNE VODE V SEKVENČNEM BIOLOŠKEM REAKTORJU PRI RAZLIČNIH TEMPERATURNIH POGOJIH
Matej Žuljan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen raziskave je ugotoviti vpliv nizkih temperatur na aktivno blato v aerobni biološki čistilni napravi. Primerjamo učinke čiščenja po izpostavljenosti aktivnega blata različnim temperaturnim pogojem. Eksperiment razdelimo na 3 dele in ga izvajamo v pilotnem eksperimentalnem sekvenčnem biološkem reaktorju. V celotnem eksperimentu čistimo modelno vodo na sobni temperaturi (22 °C). Prvi del eksperimenta izvajamo z adaptiranim aktivnim blatom. Merimo vtočno in iztočno koncentracijo KPK in iz rezultatov izračunamo učinek čiščenja. Rezultate učinka čiščenja tega eksperimenta primerjamo z učinki čiščenja drugih delov eksperimenta. V 2. delu eksperimenta adaptirano aktivno blato ohladimo na temperaturo 4 °C za 7 dni. Aktivno blato, ki je bilo hlajeno prelijemo nazaj v pilotni sekvenčni biološki reaktor. Iz rezultatov vtočne in iztočne koncentracije KPK izračunamo učinek čiščenja. V 3. delu eksperimenta blato zamrznemo na temperaturo 20 °C za 24 dni, odtalimo na sobno temperaturo in prelijemo nazaj v pilotni sekvenčni biološki reaktor. Vnovič izračunamo učinke čiščenja iz rezultatov vtočnega in iztočnega KPK. Primerjava rezultatov učinkov čiščenja med adaptiranim aktivnim blatom in predhodno ohlajenim aktivnim blatom je pokazala, da se bioaktivnost blata povrne že po nekaj dneh. Učinki čiščenja prej ohlajenega aktivnega blata so po nekaj dneh primerljivi učinkom čiščenja adaptiranega aktivnega blata. Primerjava rezultatov med adaptiranim blatom in predhodno zamrznjenim in spet odtaljenim blatom je pokazala, da je bioaktivnost na začetku nižja. Učinek čiščenja vztrajno narašča. Po 14 dneh je blato ponovno adaptirano in učinek čiščenja je primerljiv z učinkom čiščenja adaptiranega aktivnega blata. Zaključimo lahko, da aktivno blato, ki je izpostavljeno nizkim temperaturam pri katerih lahko zamrzne in odmrzne, povrne biološko aktivnost in se vnovič adaptira po določenem času, zato je primerno za nadaljnjo uporabo v bioloških čistilnih napravah.
Keywords: učinek čiščenja, aktivno blato, vpliv temperature, sekvenčni biološki reaktor, odpadna voda, zamrzovanje in odtajanje aktivnega blata
Published: 29.09.2016; Views: 939; Downloads: 101
.pdf Full text (3,37 MB)

5.
VPLIV POLIELEKTROLITOV NA VSEBNOST SUHE SNOVI V ODPADNEM AKTIVNEM BLATU
Nika Zrilić, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko s področja čiščenja odpadnih voda, pri katerih uporabljamo konvencionalni postopek čiščenja z aktivnim blatom. Zajema opis odpadne vode, virov in njenih lastnosti ter predstavlja postopek čiščenja z aktivnim blatom, proces flokulacije in uporabo različnih polielektrolitov pri procesu dehidracije blata. V preliminarnih poskusih, ki smo jih izvedli na ČN Ptuj, smo s spreminjanjem pretoka na centrifugi preverili, kako omenjena sprememba vpliva na vsebnost suhe snovi v odpadnem aktivnem blatu. Izvedli smo tudi primerjavo med JAR-testom in ročnim mešanjem pri doziranju polielektrolitov. Namen magistrske naloge je bil preveriti vpliv dodatka različnih polielektrolitov, s katerimi smo želeli zvišati vsebnost suhe snovi v odpadnem blatu. ČN Ptuj uporablja polielektrolit Acefloc 80902+. S preverjanjem učinkovitih polielektrolitov smo preverili, ali lahko povečamo vsebnost suhe snovi v odpadnem aktivnem blatu z uporabo različnih polielektrolitov. Pri tem smo uporabili različne polielektrolite, ki smo jih dobili s strani različnih proizvajalcev. Preizkusili smo tekoče in prašnate polielektrolite, ki smo jih dozirali odpadnemu aktivnemu blatu v različnih količinah. Določili smo optimalne koncentracije polielektrolitov, ki bi bili primerni za dosego čim večjega deleža suhe snovi v dehidriranem blatu. Po filtraciji blata (supernatanta) smo določili naslednje parametre: TOC, pH, prevodnost, alkaliteto in motnost. Na podlagi analiz smo ugotovili, kateri izmed polielektrolitov daje najbolj zadovoljive rezultate. Za najučinkovitejše polielektrolite smo naredili ekonomsko analizo in predlagali, kateri polielektrolit bi bilo smiselno uvesti na ČN Ptuj.
Keywords: odpadna voda, čiščenje odpadnih voda, aktivno blato, flokulacija, polielektrolit
Published: 04.03.2015; Views: 1450; Downloads: 253
.pdf Full text (2,28 MB)

6.
AEROBNO ČIŠČENJE KOMPOSTNE VODE V ŠARŽNEM REAKTORJU
Sandra Zakošek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil odstraniti vsebnost organskih snovi iz kompostne vode do največje možne mere s pomočjo aerobnih bakterij v šaržnem reaktorju. Diplomsko delo obsega preliminarne preskuse z razredčeno kompostno vodo in poskuse z odpadno kompostno vodo. V okviru eksperimentalnega dela smo spremljali fizikalno-kemijske parametre, s poudarkom na kemijski potrebi po kisiku (KPK). Cilj je bil znižati KPK pod 600 mg/L kisika, in s tem doseči vrednost, ki bi dovoljevala odvajanje kompostne vode v bližnjo malo čistilno napravo. Določili smo zaporedje in trajanje faz prepihovanja ter mešanja, preverili usedanje, znižanje parametrov po-predhodni mehanski filtraciji skozi peščeni filter in vpliv koncentracije aktivnega blata v SBR-reaktorju na učinkovitost zniževanja KPK kompostne vode. Preliminarni preskusi so pokazali, da je bilo mogoče vzdrževati nivo kisika nad 2 mg/L kisika samo z nenehnim prepihovanjem in hkratnim mešanjem z mešalom. Šele po petih dneh se je znižala KPK—vrednosti za več kot polovico, po 15-ih dneh pa smo dosegli 86 % učinkovitost znižanja KPK, kar pomeni končno vrednost KPK nad 6000 mg/L O2. Mehanska filtracija in usedanje malo prispevata k znižanju vrednosti KPK. Pri obdelavi naslednjega vzorca smo učinkovitost zniževanja KPK poskušali povečati z večjo koncentracijo aktivnega blata v reaktorju. Rezultati so pokazali, da koncentracija nad 10 mg/L zmanjšuje učinkovitost zniževanja vrednosti KPK.
Keywords: SBR, KPK, kompostna voda, aktivno blato, čiščenje vode
Published: 11.09.2014; Views: 1179; Downloads: 188
.pdf Full text (2,28 MB)

7.
Karakterizacija mikrobne združbe iz šaržnega biološkega reaktorja za odstranjevanje azo barvil in primerjava učinkovitosti mikrobnega sistema s kombiniranim mikrobno-fizikalnim sistemom
Jana Ploder, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil, izolirati, opisati in identificirati mikroorganizme iz aktivnega blata za razgradnjo azo barvil v šaržnem bioreaktorju SBR ter ovrednotiti učinkovitost delovanja biosistema in biosistema v kombinaciji z ultrafiltracijo. V ta namen smo vzpostavili bioproces v bioreaktorju SBR, katerega delovanje je sestavljala reakcijska faza brez dovajanja kisika in faza z vnosom kisika. V bioreaktor smo na začetku inokulirali aktivno blato iz aeriranega bazena centralne čistilne naprave, nadalje pa smo ga dnevno dohranjevali s sveže pripravljeno modelno vodo z barvilom, poimenovanim kislo-rumeno-256 (ang.: acid yellow 256) in hranili za mikroorganizme. Med obratovanjem smo spremljali naslednje parametre: kemijsko potrebo po kisiku (KPK), absorbanco, koncentracijo blata in vrednost pH. Biološko očiščen iztok smo dodatno prečistili z ultrafiltracijo. Ko je biološki sistem deloval optimalno, se je vrednost KPK znižala za 91,09 %, odstranjenih pa je bilo 84,79 % barvil, v povprečju pa je sistem znižal KPK za 73,57 % in odstranil 71,80 % barvil. Po ultrafiltraciji sta se učinkovitost odstranjevanja KPK in razbarvanja zvišali v povprečju za 32,01 % in 61,80 %. Po vzpostavitvi ustreznih pogojev za odstranjevanje barvil in KPK, in prilagoditvi mikroorganizmov, smo iz reaktorja vzeli vzorec aktivnega blata, iz njega izolirali mikroorganizme v aerobnih razmerah gojenja na kompleksnem hranilnem trdnem gojišču z dodatkom azo barvil, ter izolatom preiskali nukleotidna zaporedja odsekov genov za 16S rRNA. Primerjava nukleotidnih sekvenc s sekvencami homolognih genov dostopnih v bazi EMBL/GenBank/DDBJ, je izolate identificirala kot naslednje bakterije: Serratia marcescens, Klebsiella oxytoca, Morganella sp., Elizabethkingia sp., Comamonas testosteroni in Serratia sp.
Keywords: Azo barvila, kislo-rumeno-256, aktivno blato, čiščenje tekstilne odpadne vode, mikroorganizmi v aktivnem blatu, šaržni bioreaktor (SBR), ultrafiltracija.
Published: 21.05.2014; Views: 1345; Downloads: 151
.pdf Full text (5,20 MB)

8.
MOŽNOST UPORABE ALG ZA BIOLOŠKO ČIŠČENJE VODE V ŠARŽNEM REAKTORJU
Tanja Družovec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je ugotoviti učinkovitost biološke denitrifikacije v pitni vodi s pomočjo alge Chlorella sorokiniana v šaržnem reaktorju. Uporabljali smo pitno vodo iz Vodooskrbnega območja Ptuj s povprečno vsebnostjo nitratnih ionov 47 mg/L in vsebnostjo nitritnih ionov <0,05 mg/L. Aktivnemu blatu smo dodajali saharozo v razmerju C:N = 2,5:1 in je služila kot vir ogljika. V reaktorju smo zagotavljali anoksične pogoje. Ugotavljali smo ali prisotnost Chlorelle sorokiniane ugodno vpliva na denitrifikacijo v pitni vodi. Na začetku in na koncu reakcije smo merili fizikalno-kemijske parametre. Pri določenih vzorcih nas je zanimala kinetika reakcije. Ugotovili smo, da prisotnost alge Chlorelle sorokiniane v šaržnem reaktorju ne izboljša učinkovitosti biološke denitrifikacije, saj v primerjavi s samo aktivnim blatom v reaktorju dobimo slabše rezultate in za enako količino odstranjenega nitrata potrebujemo več časa. Hitrost denitrifikacije se torej v prisotnosti alg zniža.
Keywords: denitrifikacija, šaržni reaktor, pitna voda, alga Chlorella sorokiniana, aktivno blato
Published: 29.11.2013; Views: 1634; Downloads: 216
.pdf Full text (2,92 MB)

9.
UGOTAVLJANJE PRIMERNOSTI ČIŠČENJA ODPADNIH PAPIRNIŠKIH VOD Z ALGNO-BAKTERIJSKO MEŠANICO
Maja Pšajd, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Papirna odpadna voda vsebuje vrsto suspendiranih, topnih organskih in anorganskih sno-vi, ki lahko z direktnimi izpusti v okolje povzročijo neravnovesje vodnega ekosistema. Industrije zmanjšujejo posledice onesnaževanja okoljskih vod tako, da vsako odpadno vodo iz proizvodnje vodijo skozi čistilno napravo, kjer ji zmanjšajo vsebnost nevarne snovi za okolje. V diplomski nalogi smo uporabili alternativni način čiščenja odpadnih papirniških vod z algno-bakterijsko mešanico in jo primerjali s sistemom aerobnega čiščenja z aktivnim bla-tom. Eksperimentalno delo je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo gojili C. vul-garis Hamburg in določili primerno razmerje dodane mase aktivnega blata in mikroalg v sistem čiščenja z algno-bakterijsko mešanico. V drugem delu smo vzpostavili sistem čiš-čenja z algno-bakterijsko mešanico in sistem čiščenja z aktivnim blatom. Kot negativno kontrolo smo uporabili samo odpadno vodo. Pri gojenju mikroalg smo uporabili KC gojišče in z merjenjem OD678 spremljali prirast mikroalg. Glavni parametri, ki smo jih spremljali pri čiščenju odpadne papirniške vode so bili KPK, BPK5, T, koncentracija raztopljenega kisika in pH. Podatke o vrednosti klorofila a, dobljene z ekstrakcijo, smo uporabili za spremljanje rasti C. vulgaris Hamburg v algno-bakterijski mešanici. Eksperimentalno delo je potekalo pet dni v šaržnem bioreaktorju z volumnom 4,5 L. S sistemom čiščenja odpadne papirniš-ke vode z uporabo algno-bakterijske mešanice se je vrednost KPK znižala za 48 % in BPK5 za 89 %, z uporabo aktivnega blata se je vrednost KPK znižala za 53 % in BPK5 za 92 %. Vrednosti KPK kažejo na prisotne težko razgradljive snovi v odpadni papirniški vodi. Med procesom čiščenja odpadne papirniške vode z algno-bakterijsko mešanico je bila rast mikroalge C. vulgaris Hamburg inhibirana. Pravih vzrokov ne poznamo, saj v sklopu eksperimentalnega dela odpadne papirniške vode nismo karakterizirali. Vsekakor so ugo-tovitve dobra iztočnica za nadaljnje raziskave
Keywords: Čiščenje odpadne papirniške vode, algno-bakterijska mešanica, C. vulgaris Hamburg, aktivno blato, mikroalge, KC gojišče
Published: 22.03.2012; Views: 1922; Downloads: 190
.pdf Full text (1,66 MB)

10.
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI OBDELAVE TEKSTILNIH ODPADNIH VODA S KOAGULACIJO/FLOKULACIJO IN MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Iris Varga, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Obdelava tekstilnih odpadnih voda je težavna zaradi njene kompleksne sestave. Največji onesnaževalci teh voda so barvila, ki so težko razgradljiva. Za razbarvanje tekstilnih odpadnih voda je bilo razvitih mnogo različnih metod, vendar zaradi raznolike sestave barvil še niso odkrili univerzalnega postopka. Koagulacija/flokulacija je fizikalno - kemijska metoda, ki je učinkovita pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda. Lahko se uporablja kot samostojen proces, v kombinaciji z drugo metodo ali pa kot predobdelava, na primer za membranski bioreaktor. Uporaba membranskega bioreaktorja je postala privlačna alternativa obdelave odpadnih voda, ker vsebuje kombinacijo biološkega čiščenja z aktivnim blatom in membransko filtracijo.Namen diplomske naloge je bilo očistiti modelno sintetično odpadno vodo, ki smo jo pripravili v laboratoriju, s koagulacijo/flokulacijo in membranskim bioreaktorjem. Pri izvajanju koagulacije/flokulacije smo ugotovili, da je FeCl3 bolj učinkovit koagulant pri obdelave modelne odpadne vode, kot Al2(SO4)3. Med obratovanjem MBR pa smo s spremljanjem nekaterih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz ugotovili, da se je KPK po biološki obdelavi znižal za 30% in obarvanost za 32 %, po ultrafiltraciji pa se je KPK znižal za 64 % ter obarvanost za 76 %.
Keywords: membranski bioreaktor, koagulacija, flokulacija, obdelava tekstilne odpadne vode, aktivno blato, biološko čiščenje, ultrafiltracija, kisla barvila
Published: 12.10.2011; Views: 2996; Downloads: 245
.pdf Full text (2,94 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica