| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 34
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Nasilje nad zaposlenimi v zdravstveni negi
Nika Frank, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali zaposleni v Splošni bolnišnici Izola menijo, da imajo na voljo dovolj strokovnih znanj za obvladovanje nasilnih pacientov, obenem pa nas je zanimala tudi prevalenca nasilja nad zaposlenimi zdravstvenimi delavci.
Keywords: diplomske naloge, agresivnost, nasilje, zdravstveni delavec, pacient, motnje osebnosti
Published: 08.09.2020; Views: 97; Downloads: 37
.pdf Full text (688,28 KB)

2.
Vertikalno nasilje nad študenti zdravstvene nege v kliničnem okolju
Urška Lah, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Vertikalno nasilje je nasilje, ki se pojavlja med osebami, ki so si, glede na položaj in moč, neenakovredne. Študenti so med opravljanjem klinične prakse v kliničnem okolju pogosto izpostavljeni neprimernim oblikam vedenja s strani nadrejenih. Namen zaključnega dela je bil raziskati incidenco in naravo pojavljanja vertikalnega nasilja nad študenti zdravstvene nege v kliničnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. V empiričnem delu je bila za pridobivanje podatkov uporabljena metoda anketiranja. Za analizo podatkov smo uporabili opisne statistične metode. V anketi je sodelovalo 146 študentov dodiplomskega študijskega programa zdravstvene nege. Rezultati: Ugotovili smo, da so bili študenti najpogosteje izpostavljeni doživljanju vertikalnega psihičnega nasilja, v sklopu katerega prevladuje neverbalno nasilje. Študenti so se na klinični praksi pogosto počutili, kot da niso del tima, saj so jih nadrejeni ignorirali ter so bili deležni neupravičene delitve dela. Občasno se je pojavilo tudi spolno nasilje, v obliki seksističnih pripomb. Študenti so se zaradi doživljanja vertikalnega nasilja počutili manjvredno in jezno. Diskusija in zaključek: Vertikalno nasilje ima številne negativne vplive na študente zdravstvene nege. Študenti med opravljanjem klinične prakse doživijo različna negativna čustva. Zaradi neprimernega odnosa manj uspešno sodelujejo z ostalimi, razmišljajo o tem, da bi zapustili profesijo zdravstvene nege ter nudijo manj kakovostno zdravstveno nego pacientom.
Keywords: trpinčenje, agresivnost, sovražno vedenje, klinično usposabljanje, mentorstvo, odnos do študentov, medosebni odnos.
Published: 03.03.2020; Views: 442; Downloads: 125
.pdf Full text (1,39 MB)

3.
Dejavniki družinskega okolja in somospoštovanje kot napovedniki agresivnega vedenjapri dijakih in študentih
Janja Gajšek, 2019, master's thesis

Abstract: Različne oblike agresivnega in delinkventnega vedenja so v porastu, tako med mladostniki v šoli kot v družbi nasploh, zato je dolgoročno raziskovanje dejavnikov, s katerimi bi lahko napovedali in predvideli razvoj agresivnega vedenja, zelo pomembno. Razumevanje razvoja agresivnosti in različnih oblik agresivnega vedenja je odločilno na številnih področjih psihološkega dela: v kliničnem in pedagoškem okolju kot tudi v psihoterapiji in preventivi duševnega zdravja. Šele ko razumemo posamezne dejavnike razvoja agresivnosti, lahko oblikujemo smernice za delo z mladimi in njihovimi starši oz. skrbniki ter odraslimi. Z raziskavo želimo preveriti odnos med agresivnim vedenjem ter samospoštovanjem in družinskimi dejavniki, kot so družinski procesi in vzgojni stil staršev, ter ugotavljati razlike v vedenju povzročiteljev nasilja glede na njihovo starost in spol. Za empirično raziskavo smo uporabili baterijo štirih vprašalnikov: Vprašalnik agresivnosti (AQ), Vprašalnik starševske avtoritete (PAQ), Lestvico družinskih procesov za adolescente (AFP) in Lestvico samospoštovanja (RSES). Mere zanesljivosti so bile na vzorcu zadovoljive. V raziskavo je zajetih 230 udeležencev, od tega 126 žensk in 104 moški; 129 srednješolcev in 101 študent. Povprečna starost anketirancev je 18, 74 let. Rezultati kažejo, da spremenljivka samospoštovanje na našem vzorcu pomembno negativno korelira z izraženostjo agresivnosti, kot tudi s podlestvicami posameznih oblik agresivnega vedenja. Z linearno regresijsko analizo ugotavljamo, da samospoštovanje na našem vzorcu statistično pomembno napoveduje fizično agresivnost, jezo, sovražnost in agresivnost – skupno. Pri analizi povezanosti agresivnega vedenja in vzgojnih stilov staršev ugotavljamo, da sta permisivni in avtoritarni vzgojni stil mame statistično pomembna napovednika agresivnosti, pri čemer je najpomembnejši pozitivni napovednik avtoritarni vzgojni stil. Prav tako prihaja do pomembnih povezav med agresivnostjo in spremenljivkami, ki se nanašajo na družinske procese. Spremenljivka konflikt je pozitivno povezana z vsemi podlestvicami agresivnega vedenja. Pri drugih spremenljivkah družinskih procesov (intimna komunikacija, komunikacija, sprejemanje) ni pomembnih povezav s podlestvicami agresivnosti. Analiza razlik po spolu je pokazala statistično pomembno razliko le pri fizični agresivnosti; pri moških je fizična agresivnost v povprečju bolj izražena kot pri ženskah. Razlike v izraženosti fizične agresivnosti se med dijaki in študenti niso pokazale. Omejitve raziskave vidimo tako na statističnem-psihometričnem kot tudi na vsebinskem področju. Nismo kontrolirali ali analizirali vseh dejavnikov, ki bi lahko vplivali na izraženost agresivnega vedenja (osebnostne lastnosti, dejavniki okolja ...). Študija temelji na samooceni udeležencev, kar onemogoča objektivnejše ocenjevanje vrednosti dobljenih rezultatov. Ključno prednost raziskave vidimo v pomembnosti proučevanja tematike agresivnega vedenja, saj je slednje vedno pogostejša težava v osnovnih in srednjih šolah.
Keywords: agresivnost, samospoštovanje, vzgojni stili, družinski procesi
Published: 20.12.2019; Views: 335; Downloads: 109
.pdf Full text (889,36 KB)

4.
Razlike v moški in ženski psihologiji ter vpliv hormonov na storitve kaznivih dejanj pri ženskah
Kristjan Jurkošek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljane ugotovitve v zvezi z razlikami med moško in žensko psihologijo ter kako hormoni vplivajo na sprejemanje odločitev in storitve kaznivih dejanj pri ženskah. Predstavljene so ugotovitve, ki smo jih tekom izdelave diplomskega dela pridobili iz različnih slovenskih in tujih virov. Sami rezultati raziskav, ki so bile uporabljene v diplomski nalogi so različni, kot take pa poskušamo definirati določene ugotovitve ter iz njih izluščiti bistvo, ki ga iščemo. V diplomski nalogi se opisujejo razlike, ki so jih raziskovalci različnih študij odkrili in primerjanje teh ugotovitev. Opisana je splošna psihologija ter psihologija spolov. V diplomskem delu se ugotavlja tudi vpliv hormonov na sprejemanje odločitev in nenazadnje vpliv hormonov na agresivno vedenje, predvsem pri ženskah. Opisujejo se dejavniki, ki lahko vplivajo na pojavnost kriminalnega vedenja ter kateri faktorji so skupni delikventnim skupinam naše družbe. Srečamo se z ugotovitvami, ki so pričakovane, za večji del naše družbe kot tudi z ugotovitvami, ki so bile morda pred izdelavo diplomskega dela nepričakove. Pri samem raziskovanju, pa se srečamo z mnogo različnimi definicijami, ki so se tekom časa spreminjale. Definicije se spreminjajo še vedno in nikoli ne moremo za nič trditi, da je to dejstvo. Največ smo se v diplomskem delu opirali na dela in študije tujih raziskovalcev. Najpogostejši vir so bili članki tujih študij. Uporabili smo tudi knjige slovenskih in tujih psihologov, ki v delih opisujejo svoje in tuje razumevanje psihologije, čustvovanja in delovanja hormonov.  
Keywords: diplomske naloge, psihologija, razlike v spolih, agresivnost
Published: 15.10.2019; Views: 279; Downloads: 53
.pdf Full text (338,47 KB)

5.
Povezanost narcisizma in agresivnosti
Laura Polajner, 2019, master's thesis

Abstract: V pričujočem delu nas je zanimala povezanost agresivnosti in narcisizma. Povezanost konceptov smo preverjali preko spletne ankete, ki jo je rešilo 250 udeležencev, starih med 18 in 50 let. Spletna anketa je bila sestavljena iz vprašalnika narcisizma NPI (Raskin in Hall, 1979; Raskin in Terry, 1988) vprašalnika agresivnosti BPAQ (Buss in Perry, 1992), ter demografskih podatkov udeležencev. V začetku empiričnega dela naloge smo preverili faktorsko strukturo naših podatkov, naredili smo torej komponentne analize, iz katerih smo izločili faktorje narcisizma in faktorje agresivnosti. Na našem vzorcu sta se pokazala dva faktorja narcisizma, ki smo ju poimenovali moč in ekshibicionizem ter štirje faktorji agresivnosti, ki smo jih poimenovali jeza, sovražnost, fizična agresivnost in besedna agresivnost. V prvih petih hipotezah smo preverjali povezanost dimenzij narcisizma z dimenzijami agresivnosti. Korelacijske analize so pokazale zmerne in nizke povezanosti dimenzij narcisizma in agresivnosti. Nadalje so nas zanimale razlike med spoloma v izraženosti dimenzij narcisizma in agresivnosti. Pokazalo se je, da se moški in ženske na našem vzorcu ne razlikujejo v izraženosti dimenzij narcisizma. Razlike med spoloma v izraženosti dimenzij agresivnosti, so se pokazale pri dimenzijah besedna in fizična agresivnost, pokazalo se je, da naj bi imeli moški višje izraženi dimenziji besedna in fizična agresivnost kot ženske. Preverjali smo tudi povezanost dimenzij narcisizma in agresivnosti s stopnjo izobrazbe posameznika ter s stopnjo izobrazbe staršev. Rezultati so pokazali, da se dimenzije negativno povezujejo z izobrazbo posameznika, in sicer so bile statistično pomembne povezanosti z dimenzijami jeza, sovražnost in fizična agresivnost.
Keywords: Narcisizem, agresivnost, povezanost, razlike med spoloma, vprašalnik narcisizma NPI, vprašalnik agresivnosti BPAQ
Published: 02.08.2019; Views: 837; Downloads: 55
.pdf Full text (784,38 KB)

6.
Vidiki računalniško posredovane komunikacije in agresija na socialnih omrežjih
Špela Romih, 2019, master's thesis

Abstract: Pričujoče raziskovalno delo se osredotoča na različne vidike računalniško posredovane komunikacije, predvsem na pojav agresivnosti na socialnih omrežjih. Raziskovalno delo ima tri glavne namene. Prvi namen je ugotavljanje povezanosti med anonimnostjo, deindividuacijo, toksično dezinhibicijo, disociativno imaginacijo, agresivnostjo kot predispozicijo, aktivno in pasivno uporabo socialnih omrežij ter različnimi vidiki mesta nadzora. Drugi namen je preveriti, ali prihaja do pomembnih razlik med spoloma pri izražanju toksične dezinhibicije. Tretji namen pa je preveriti, ali večina od teh spremenljivk napoveduje toksično dezinhibicijo, ki je izražanje agresivnosti na socialnih omrežjih. Raziskovalni vzorec je zajemal 256 udeležencev. Uporabili smo lestvice, prirejene po raziskavi o toksični dezinhibiciji (Shih, Lin in Hsu, 2014), skrajšano Zuckerman-Kuhlmanovo lestvico osebnostnih lastnosti (Aluja idr., 2006), pri čemer smo uporabili samo podlestvico agresivnost-sovražnost. Prav tako smo uporabili lestvico stilov uporabe socialnih omrežij (Steggink, 2015) in Levensonovo (1981) lestvico mesta nadzora (lokusa kontrole). V svojem raziskovalnem delu smo potrdili večino hipotez, vezanih na korelacije. Potrdili smo pozitivno povezavo spremenljivk deindividuacije, disociativne imaginacije, agresivnosti, zunanjih vplivnih drugih, zunanje slučajnosti in aktivne uporabe s toksično dezinhibicijo. Prav tako smo potrdili negativno povezanost notranjega lokusa kontrole s toksično dezinhibicijo. Edina povezava med spremenljivkama, ki ni bila potrjena, je bila pozitivna povezava med anonimnostjo in deindividuacijo. Potrdili smo tudi hipotezo, vezano na razlike med spoloma, in sicer da moški bolj izražajo toksično dezinhibicijo kot ženske. Pri preverjanju napovedovanja se je pokazalo, da le lestvice deindividuacije, disociativne imaginacije in notranjega lokusa kontrole statistično pomembno napovedujejo toksično dezinhibicijo.
Keywords: anonimnost, deindividuacija, toksična dezinhibicija, agresivnost, stili uporabe, lokus kontrole
Published: 10.05.2019; Views: 346; Downloads: 72
.pdf Full text (637,08 KB)

7.
Vpliv davčne kompleksnosti na davčno skladnost in merjenje makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti
Vesna Štager, 2018, doctoral dissertation

Abstract: V uvodnem delu doktorske disertacije smo opredelili raziskovalni problem doktorske disertacije, in sicer proučevanje vpliva davčne kompleksnosti na davčno skladnost. Zapisali smo cilj, to je proučitev področja davčne skladnosti s posebnim poudarkom na stroških davčne skladnosti ter empirična preveritev lastnega modela merjenja makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti. Zastavili smo osnovno tezo doktorske disertacije, in sicer, ali zmanjšanje stroškov davčne skladnosti povzroča makroekonomske učinke; v povezavi s tem smo zastavili deset hipotez. Uvodoma so predstavljeni še pričakovani izvirni znanstveni prispevki, uporabljene predpostavke in omejitve ter metode raziskovanja, uporabljene tako v teoretičnem kot empiričnem delu doktorske disertacije. V drugem poglavju smo zapisali teoretična izhodišča s področja davčne kompleksnosti v povezavi z davčno agresivnostjo in podali lastno opredelitev davčne kompleksnosti in davčne agresivnosti, pri čemer smo se oprli na znanstveno literaturo s tega področja. Predstavili smo vzroke in kazalnike davčne kompleksnosti ter podali izčrpen kvalitativni pregled dosedanjih raziskav o davčni kompleksnosti in davčni agresivnosti. V drugo poglavje doktorske disertacije smo vključili dve lastni empirični raziskavi, in sicer: raziskavo o spreminjanju davčnih predpisov primerjalno za Slovenijo, Avstrijo, Veliko Britanijo, Hrvaško, Bolgarijo, Madžarsko, Češko, Romunijo in Poljsko; raziskavo cen revizijskih storitev za Slovenijo. Pomembna nova znanstvenoraziskovalna dognanja predstavljajo tudi nove spremenljivke davčne kompleksnosti, ki smo jih prepoznali za subjekte javnega interesa, katerih delnice kotirajo na organiziranem trgu. Tretje poglavje predstavljajo teoretična izhodišča s področja davčne skladnosti, kjer smo z uporabo znanstvene literature predstavili dosedanje teorije davčne skladnosti in vrste stroškov davčne skladnosti. Dodali smo lastno opredelitev davčne skladnosti. Podali smo izčrpen kvalitativen pregled raziskav davčne skladnosti ter raziskav o merjenju stroškov davčne skladnosti, ki so osnova za izvedbo naše glavne empirične raziskave. Pregled dosedanjih znanstvenih raziskav smo razdelili v tri skupine: raziskave o merjenju stroškov davčne skladnosti; raziskave psiholoških stroškov, ki so posledica stresa in drugih dejavnikov pri doseganju davčne skladnosti; raziskave stresa v računovodstvu. V tretje poglavje doktorske disertacije smo vključili lastno empirično raziskavo o organizacijskih in osebnostnih dejavnikih stresa ter zdravstvenih težavah v povezavi s stresom, ki jih imajo davčni zavezanci pri doseganju davčne skladnosti. V okviru istega poglavja smo predstavili makroekonomske učinke davčne (ne)skladnosti. V četrtem poglavju smo predstavili obstoječe modele merjenja stroškov davčne skladnosti in njihovo uporabno vrednost ter predstavili lasten predlog merjenja makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti. Peto poglavje predstavlja predstavitev inštrumentov za povečanje davčne skladnosti, kjer navajamo: predpise in orodja Evropske komisije za povečanje davčne skladnosti; druge mednarodne predpise in orodja za povečanje davčne skladnosti; sistem ocenjevanja davčnega sistema, kaznovanje davčnih prekrškov kot inštrument za povečanje davčne skladnosti, upravljanje s tveganji davčne skladnosti in ostale inštrumente za povečanje davčne skladnosti. V peto poglavje doktorske disertacije smo vključili lastno empirično raziskavo o vrednotenju zakonodaje. V okviru istega poglavja smo predstavili še značilnosti Indeksa spoštovanja pravne države, ki se v Svetu že uporablja, ter lasten koeficient spreminjanja davčnih predpisov kot novo znanstvenoraziskovalno dognanje. Teoretičnemu delu sledi v šestem poglavju empirični del, v katerem smo predstavili raziskovalno delo. Uvodoma smo v šestem poglavju predstavili cilje raziskave, hipoteze doktorske disertacije, potek raziskave in uporabljene raziskovalne metode ter opredelili temeljne konstrukte znanstvene raziskave.
Keywords: davčna skladnost, davčna agresivnost, stroški davčne skladnosti, kazalniki davčne skladnosti, merjenje stroškov davčne skladnosti, gospodarska rast
Published: 27.08.2018; Views: 790; Downloads: 92
.pdf Full text (6,93 MB)

8.
Analiza vpliva treniranja borilnih veščin na odnos do nasilnega vedenja
Mitja Rovšnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je analizirati vprašanje, ali sta nasilje in agresivnost povezana s treniranjem borilnih veščin, in sicer z judom in mešanimi borilnimi veščinami (MMA). V delu smo predstavili tradicionalno borilno veščino JUDO in mešane borilne veščine (MMA) vse od nastanka, začetkov v Sloveniji, športnih pravil, do tehnike in tekmovanj. V nadaljevanju diplomskega dela smo skušali povezati koncept agresivnosti in nasilja z omenjenima borilnima veščinama. Sprva smo definirali nasilje, iskali vzroke zanj in navedli nekaj vrst nasilja. Preverjali smo, ali je agresivnost v borilnih športih dobra in kako jo obvladati. Namen treniranja teh dveh borilnih veščin vsekakor ni spodbujanje agresivnosti in nasilja, temveč krepiti telo in duha ter ne nazadnje nadzor čustev in gradnja samozavesti. Nekaj besed smo namenili poškodbam v borilnih športih in nasprotnikom borilnih veščin ter predstavili različne poglede avtorjev o prednostih borilnih veščin in pozitivnih vplivih borilnih veščin na agresivno vedenje. V empiričnem delu smo s pomočjo vprašalnikov, razdeljenih med udeležence vadbe juda, MMA in študentov Fakultete za varnostne vede, preverjali tri hipoteze. Ugotovili smo, da so udeleženci vadbe borilnih veščin večinoma neagresivne osebe, ki niso naklonjene nasilju v družbi. Za omenjena športa je potrebna popolna zbranost, volja in poslušnost, kar pa vsekakor ni vrlina agresivnežev in nasilnežev. Vedno bodo obstajali posamezniki, pri katerih bosta izstopala agresija in nasilje. Borilne veščine tega ne spodbujajo, temveč pomagajo posamezniku, da agresivnost premaga tako, da se jo nauči kontrolirati in nadzorovati.
Keywords: borilne veščine, treniranje, nasilno vedenje, agresivnost, diplomske naloge
Published: 06.02.2017; Views: 933; Downloads: 122
.pdf Full text (1,35 MB)

9.
Vrstniška agresivnost v povezavi s sposobnostjo emocionalne regulacije v adolescenci
Manja Škof, 2016, master's thesis

Abstract: Agresivnost je vedenjska značilnost, ki se kaže v gospodovalnosti ter nasilnih ali napadalnih besedah in dejanjih proti drugim ljudem. Na agresivnost ima med ostalimi dejavniki velik vpliv tudi čustvena inteligentnost in ena izmed komponent čustvene inteligentnosti – čustvena regulacija, ki pomeni sposobnost obvladovanja in nadzorovanja lastnega čustvenega stanja. Da lahko namreč v družbi sodelujemo z drugimi ljudmi, je potreben čustveni nadzor. S pomočjo vprašalnika o nasilju in čustveni regulaciji smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, kako je čustvena inteligentnost (natančneje čustvena regulacija) povezana z nasilnim vedenjem v adolescenci. Ugotoviti želimo, ali so tisti, ki imajo boljše sposobnosti emocionalne regulacije, v večji ali manjši meri žrtve ali storilci agresivnega vedenja in kaj si le-ti mislijo o nasilju. Razlike želimo poiskati tudi med spoloma, v starosti in med učnim uspehom učencev. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri deležni agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Prav tako so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri storilci agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Pri primerjavi žrtev agresivnih dejanj obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in starost, ni pa statistično značilnih razlik glede na učni uspeh. Med storilci agresivnih dejanj so statistično značilne razlike glede na spol, ni pa statistično značilnih razlik glede na starost in učni uspeh.
Keywords: Nasilje, agresivnost, ustrahovanje, žrtve, storilci, adolescenti, nasilje v šoli, »bullying«, čustva, čustvena inteligentnost, čustvena regulacija.
Published: 23.06.2016; Views: 1065; Downloads: 156
.pdf Full text (1,43 MB)

10.
NAGNJENOST K NASILNEMU OBNAŠANJU, IZRAŽENOST AFEKTIVNEGA TEMPERAMENTA IN DRUGE MOTNJE V ZGODNJI ODRASLOSTI KOT DOLGOROČNE POSLEDICE STRESA PRED ROJSTVOM
Tjaša Omerzu, 2016, master's thesis

Abstract: Raziskava je privedla do zaključka, da obstaja pomembna povezava med stresom in razvojem patologij tako na telesnem kot duševnem področju, še posebej pa so raziskave v zadnjem času začele izpostavljati pomen stresa pred rojstvom. Kot kažejo študije, stres pred rojstvom vpliva tako neposredno na perinatalno obdobje (nižja telesna teža in višina ob rojstvu, nedonošenost) kot tudi kasneje na razvoj v otroštvu in odraslosti. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v izraženi agresivnosti, afektivnem temperamentu, nedonošenosti, uživanju PAS, spolnem vedenju, v indeksu telesne mase in ohranjanju telesne mase med udeleženci, ki so bili izpostavljeni vojni za Slovenijo (rojeni med 30. 6. 1991 in 8. 3. 1992) in kontrolnima skupinama, ki sta bili rojeni pred vojno in po njej. Hkrati je bil narejen tudi pregled razlik glede na tromesečja in interakcijo spola in skupine rojstva. V raziskavo je bilo zajetih 773 udeležencev, študentov različnih smeri treh univerz v Sloveniji. Uporabljeni so bili vprašalnik TEMPS-A za preverjanje izraženosti afektivnega temperamenta, vprašalnik agresivnosti Bussa in Perryja ter uvodni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da imajo udeleženci, ki so bili izpostavljeni stresu pred rojstvom, bolj izražen anksiozni temperament. Prav tako se je pokazalo, da imajo moški, ki so bili izpostavljeni stresu pred rojstvom, bolj izražen splošni faktor agresivnosti, medtem ko imajo ženske, ki so bile izpostavljene stresu pred rojstvom, manj izraženo jezo v primerjavi s kontrolnima skupinama. Ženske, ki so bile stresu izpostavljene v tretjem tromesečju nosečnosti, so imele višje izraženo jezo v primerjavi s preostalimi skupinami. Oba spola sta v primerjavi s kontrolnima skupinama imela hitreje tudi prvi spolni odnos. Statistično pomembnih razlik v drugih konstruktih nismo našli. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da ima stres pred rojstvom večji učinek na psihološko kot fiziološko delovanje posameznika in da se kot kritični okni za razvoj sprememb in disfunkcij pojavljata prvo in tretje tromesečje nosečnosti. Ker se nakazujejo tendence v razlikah med skupinami, bi jih bilo smiselno raziskati in nadgraditi s fiziološkimi raziskavami.
Keywords: stres pred rojstvom, afektivni temperament, agresivnost, nedonošenost, spolno vedenje
Published: 29.03.2016; Views: 1111; Downloads: 184
.pdf Full text (2,12 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica